razvoj-slusni-pripomocki-nekoc-in-danes-audio-bm-slusni-aparati

ZGODOVINA SLUŠNIH APARATOV

V 17. stoletju so naglušni začeli uporabljati t.i. vušesne trobente, ki so bile nerodne in velike naprave za poslušanje.

Prvo podjetje s proizvodnjo vušesnih trobent za naglušne je v 19. stoletju v Londonu ustanovil Frederick Rein. Rein je po naročilu kralja Johna VI. s Portugalske najprej izdelal akustični stol, ki je imel sprejemni aparat, skrit pod sedežem. Obiskovalci so morali poklekniti pred stol in govoriti neposredno v odprtino, oblikovano v obliki ust na opori za roke. Tako je zvok lahko potoval v skrite cevi.

Okoli leta 1800 so Reinovi oblikovali estetsko bolj privlačne akustične naglavne trakove, ki so jih uporabniki lahko prekrili z lasmi ali klobuki. Te trakove so poimenovali nevidni telefoni ” Aurolese”. Imeli so dva zvočna zbiralca, enega za vsako uho, in sta bila v obliki zavitih školjk, sodov in odprtih svetov.

Leta 1875 je Thomas Hawksley izdelal prenosno gumijasto korito. Naprava, preoblečena v kantino za vodo, je bila namenjena nošenju na telesu z naramnico. Zvok je lovila prek odprte rešetke, od koder je prek gumijaste cevke potoval v uho. Izdelal je tudi t.i. bradato posodo, ki jo je bilo potrebno nositi pod brado, da so jo moški prekrili z brado, ženske pa s šalom. Ženske so nosile tudi napravo, imenovano lasni sprejemnik, ker so jo lahko prekrile z lasmi ali s pokrivalom.

Leta 1881 so izdelali akustično palico, ki jo je uporabnik lahko položil na ramo. Zvočni receptor je bil na ročaju palice, slušalke pa nameščene v ušesih. Leta 1892 so patentirali električni slušni pripomoček, a naprave niso nikoli proizvajali.

V 20. stoletju so po iznajdbi telefona in mikrofona razvili elektronske slušne aparate, ki so jih lahko uporabljali tudi težko naglušni ljudje. Leta 1898 je Miller Reese Hutchison izumil prvi električni pripomoček za sluh, ki je imel oddajnik ogljika za ojačanje zvoka pri šibkem signalu, električni tok pa je ustvarjal močan signal.

Družba Siemens je leta 1913 izdelala prenosno slušno napravo v velikosti denarnice. Inženir Earl Hanson je leta 1920 patentiral prvo slušno vakuumsko cev Vactuphone.

V letih 1920 in 1930 je poslušanje z vakuumsko cevjo postalo uspešnejše in njena velikost je postajala vse manjša. V podjetju Acousticon so ustvarili Model 56, ki je bil eden prvih prenosnih slušnih aparatov, čeprav je bil precej težek.

Prvi prenosen slušni pripomoček z vakuumsko cevjo je šel v prodajo leta 1936 v Angliji, leto kasneje pa v Ameriki. Multitone iz Londona je patentiral prvi slušni aparat, ki je jakost zvoka uravnaval samodejno. Ista družba je leta 1948 uvedla prenosno različico. Med drugo svetovno vojno je prišlo do pospešenega razvoja slušnih pripomočkov. Podjetje Zenith je izdelalo model Miniature 75 žepne velikosti. Po izumu tranzistorja je prišlo do nadaljnjih izboljšav slušnih aparatov. Leta 1952 je nastal model Sonotone 1010, slušni aparat s tranzistorjem in vakuumsko cevjo, ki je podaljšal življenjsko dobo baterije in privedel do razvoja miniaturnih ogljikovih mikrofonov, ki jih je bilo moč pritrditi na različne predmete, tudi na očala. Tranzistor je imel takrat slabo lastnost, da se je zaradi vlage hitro kvaril. Kasneje so ga pred vlago zaščitili, kar se je izkazalo za uspešno potezo.

Leta 1954 je podjetje Texas Instruments začelo proizvajati silicijev oddajnik, ki je bil veliko učinkovitejši od prejšnjih različic in so ga zaznamovala integrirana vezja. Ta tehnika slušnega aparata se je v naslednjih dvajsetih letih še izpopolnila.

Prvi zaušesni aparat je bil Zenithov Diplomat iz leta 1956. Ta aparat je bil majhen, peresno lahek in oblikovan tako, da se je tesno in udobno prilegal ušesu. Leta 1961 so javnosti predstavili vušesni slušni aparat Otarion ECA-1.

Podjetje Oticon je leta 1995 razvilo prvi digitalni slušni aparat. Widex je leta 1996 predstavil model Senso, ki je bil komercialno izredno uspešen. Oticon je skoraj istočano začel tržiti slušni aparat DigiFocus.

V Sloveniji imajo zavarovane osebe pravico do izbire slušnega aparata vsakih šest let. Strošek standardnega slušnega aparata plača zdravstvena zavarovalnica. Slušni aparat je za naglušne odličen pripomoček pri premagovanju vsakdanjih ovir pri sporazumevanju in zaznavanju različnih zunanjih zvokov, ki jih sicer ne bi slišali.

Vir: Spletna TV

Vas zanimajo funkcije, ki so vgrajene v sodobne slušne aparate?
Kliknite tukaj >>

Testiranje sluha in slušnih aparatov je v vseh 14 AUDIO BM slušnih centrih na voljo vsak delovni dan – brezplačno.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1823 ocen
×
js_loader