TRI ŠTORIJE S SLUŠNIMI APARATI
Živemu človeku se marsikaj zgodi in tudi naglušni ljudje nismo nobena izjema. V dolgoletni vsakodnevni uporabi slušnih aparatov se našim članom zgodi marsikatera resna, nesrečna ali pa tudi smešna prigoda. Zaupali so nam jih člani društva AURIS Kranj.
Dobremu gospodarju pri urejanju okolice hiše nikoli ne zmanjka dela in ker je slušni aparat pri samostojnem delu lahko bolj moteč kot pa koristen pripomoček ga večina takrat sname in skrbno shrani. Po opravljenem delu se prileže zaslužen počitek. To je naš član storil tudi tokrat. Slušni aparat je skrbno zavil v papirnat robček in ga položil na bližnjo omarico. Ko se je prebudil robčka ni bilo več na omarici, niti pod njo, niti kje v bližini. Začel ga je panično iskati. Med iskanjem ga žena vpraša, kaj išče. Pove ji, da išče slušni aparat, ki je bil v papirnatem robčku, nakar oba prebledita. Med njegovim počitkom se je žena namreč lotila pospravljanja in med drugim vzela tudi robček, ga vrgla v straniščno školjko, potegnila vodo in hkrati odplaknila tudi slušni aparat.
Zaščitne maske so velik problem za vse uporabnike slušnih aparatov. Največ preglavic nam povzročajo pri komunikaciji, saj nam preprečujejo branje obrazne mimike z ust. Obilo težav nam povzroča tudi stalno natikanje in snemanje mask, saj trakovi posegajo ravno v tisto območje kjer je slušni aparat. Posledica vsega tega je kar nekaj izgubljenih in poškodovanih slušnih aparatov ali pa ušesnih vložkov.
Zgodi se pa tudi taka zgodba … Na bencinski črpalki je uporaba mask obvezna. Po plačilu in snemanju maske ob izhodu je naša članica snela masko, se usedla v avto in odpeljala. Ko je prišla domov je vsa prestrašena ugotovila, da ima samo en slušni aparat. Drugega ni nikjer, tudi v avtu ga ni bilo. Poklicala je na črpalko, kjer so ji povedali, da ga nikjer ne najdejo. Skupaj z možem sta se vseeno odpravila nazaj na črpalko, da sama preverita. Res sta ga zagledala na tleh, ampak žal v zelo klavrnem stanju, saj se je že na daleč videlo, da je bil večkrat povožen in resno deformiran …
Naporno sestankovanje in poslušanje preko indukcijske zanke je zelo utrujajoče. Takrat človek komaj čaka, da si lahko privošči malce odklopa in z veseljem ob prvi priliki sname slušni aparat. Kljub vsej skrbi za dragocen medicinski pripomoček včasih ni druge možnosti za shrambo, kot je prsni žepek na srajci. Ob razmišljanju o drugih stvareh se ob prihodu domov na to preprosto pozabi. Slušni aparat ostane v žepu srajce. Tudi na poti do pralnega stroja, kjer se skupaj s perilom opere, s centrifugo vred, in se šele med obešanjem opazi, da je tudi slušni aparat dal skozi ves pralni postopek. Po prvem šoku mi ni preostalo drugega kot, da ga lepo poskusim posušiti z molečim upanjem, da bo spet deloval. Na presenečenje vseh je tudi dejansko deloval, mogoče še boljše kot pred pranjem …
Izguba ali poškodba slušnega aparata je za uporabnika vedno šokantna, predvsem zaradi strahu, kako bomo komunicirali brez dragocenega pripomočka, pa tudi zaradi morebitnih stroškov, ki bi lahko nastali. Velikokrat nas iz resne zagate rešuje tudi prijaznost dobavitelja slušnih aparatov in predvsem razumevanje nastale situacije.
Ena od naštetih zgodb se je ugodno razpletla tudi po zaslugi prijaznega razumevanja AUDIO BM.
Boris Horvat Tihi
predsednik AURIS Kranj
