S SKRBJO ZA SLUH OHRANJAMO NEODVISNOST
Dokler dobro slišimo se pogosto premalo zavedamo, kako dragocen je sluh in kako hitro se lahko poslabša. Sluh močno vpliva na kakovost življenja posameznika. Dober sluh nas vključuje v družbo in povezuje z ljudmi. Velja tudi obratno. Če smo naglušni in ničesar ne ukrenemo, da bi spet bolje slišali, bomo od družbe vedno bolj odrezani in z ljudmi vedno manj povezani. Zaradi zmanjšane možnosti sodelovanja bomo postali tudi vedno bolj odvisni od drugih.
Kako pogosta je naglušnost in njen vpliv na človeka
Okvara sluha je zelo pogosta. Več kot 500 milijonov ljudi po vsem svetu se sooča z določeno stopnjo naglušnosti. Naglušnost vpliva na zdravje, predvsem pa močno poslabša kakovost življenja posameznikov, ki zaradi postopne izgube sluha nemalokrat zapadejo v depresijo in se lahko zaradi tega začnejo izogibati tudi socialnim stikom. Nerehabilitirana naglušnost je tudi dejavnik tveganja za razvoj demence.
Kar dve tretjini ljudi zaradi težav s sluhom ne ukrene ničesar, ne poišče pomoči in rešitev, da bi si povrnili kakovost življenja.
»Če imate izgubo sluha in uporabljate slušni aparat, imate veliko večje možnosti, da ohranite neodvisnost,« so jasni pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe. Po njihovih podatkih pri nas uporablja slušni aparat približno 70.000 uporabnikov.
Pomembno je, da smo ozaveščeni, kaj je naglušnost, kako skrbeti za ohranjanje sluha in kako ukrepati ob njenem nastanku. Če si ob pojavu naglušnosti ne pomagamo, lahko to močno vpliva na naše vsakdanje življenje in tudi na življenje naših bližnjih. Zato je pomembno, da se ljudje tega zavedamo in ob znakih za slabši sluh pravočasno ukrepamo.
Skrb za sluh nam bo omogočila boljši splošni nadzor nad lastnim zdravjem, kakovost življenja pa se bo znova približala ravni pred naglušnostjo.
Najpogostejša vzroka za nastanek naglušnosti
Najpogostejši vzrok za nastanek naglušnosti je staranje. V starosti 65 let ima slabši sluh že tretjina, vsak deseti pa že potrebuje tudi slušni aparat, čeprav bi lahko marsikdo s pravočasnim ukrepanjem ta čas precej zamaknil.
Drugi najpogostejši vzrok za nastanek naglušnosti je hrup. Izgubo sluha lahko pospešijo tudi bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost in fizične poškodbe.
Preprečevanje naglušnosti
Zaradi staranja z leti lahko pričakujemo poslabšan sluh. Več o tem smo napisali v objavi tule.
Staranja ne moremo zaustaviti, vseeno pa veliko za ohranjanje svojega sluha lahko naredimo tudi sami. Vsak od nas bi se moral izogibati pretiranemu hrupu in poslušati glasbo pri zmerni glasnosti. Zelo pomembno je, da se te možnosti zavedamo in ji posvečamo ustrezno pozornost že v času, ko še nimamo težav. Izogibati se je treba predvsem dejavnikom, ki povečujejo možnosti za nastanek težav s sluhom oziroma njegovo izgubo. Še zlasti pomembna je zaščita pred hrupom in glasnimi zvoki, ne le na delovnem mestu, ampak vse bolj tudi v prostem času in domačem okolju.
Posledice neukrepanja
Če ob naglušnosti ničesar ne ukrenemo so posledice dolgoročne. Poveča se tudi potreba po dodatni pomoči pri normalnih dnevnih aktivnostih. Oseba, ki postane odvisna od drugih, se zaradi nesamostojnosti pogosto še dodatno socialno izolira, kar posledično poveča stres in vodi v z njim povezana obolenja. Naglušni, ki ne poskrbijo za svoj sluh in ne uporabljajo ustreznih slušnih pripomočkov, so bolj podvrženi tudi depresiji in demenci.
S skrbjo za sluh skrbimo tudi za svojo neodvisnost
Z uporabo slušnega aparata imajo osebe z naglušnostjo večje možnosti za razumevanje govora in so bolj neodvisne. To dokazujejo številne raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih letih. Med drugim so raziskave pokazale, da so ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, v boljši psihofizični kondiciji, podvrženi so manjšemu tveganju za kognitivni upad in demenco, manj so utrujeni, kakovost njihovega življenja pa je na splošno višja.
Če opažate znake za naglušnost pri sebi ali pri svojih najdražjih, se o tem odkrito pogovorite in obiščite usposobljene strokovnjake.
Dodajamo misel predsednika Evropskega združenja profesionalnih ponudnikov slušnih aparatov Marka Laureynsa: »Med potrebami naših uporabnikov je izboljšanje kakovosti življenja na zelo visokem mestu. Skoraj vedno slišimo zgodbe ljudi, ki pravijo, da bi veliko prej začeli uporabljati slušne aparate, če bi vedeli, da bo ta korak spremenil njihovo življenje na tako pozitiven način.«
Preberite še:
