RAZUMEVANJE IN SLUŠNI APARATI
Čeprav je slišnost mogoče vzpostaviti, pa razumljivosti govora v določenih primerih ni, še zlasti ko govorimo o dolgotrajnejših in težjih izgubah sluha. In zakaj je tako? Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo vedeti kaj je slišnost in kaj je razumljivost ter kakšna je njuna soodvisnost.
Da lahko zvok zaslišimo, moramo preprosto izzvati spremembo v dejavnosti slušnega živca in posledično to spremembo možgani zaznajo. Da pa je zvok razumljiv, moramo izzvati točno določen vzorec živčne aktivnosti, ki ga naši možgani lahko prepoznajo kot razumljivega.
Pri izgubi sluha to pomeni, da se ne zmanjša samo splošna raven živčne aktivnosti, temveč ta možganom prepreči oz. popači prepoznane vzorce aktivnosti. Možgani vzorcev ne prepoznajo več – posledično pa oseba izgublja na razumevanju govora. Izgubo sluha torej ne moremo rešiti zgolj z ojačitvijo zvokov, ki so okoli nas.
Kot primer lahko navedemo naslednjo situacijo: ko zvok sestavljen iz npr. dveh frekvenc vstopi v uho, ušesni polž, ki se nahaja v notranjem ušesu, ustvari kombinacijo novega signala, ki je popolnoma drugačen od prvotnega zvoka. Nova kombinacija signala se nato prenese do ušesnega živca, ki to sporočilo prenese do možganov.
Predstavljajmo si, da so ušesa in možgani kot osebi, ki se pogovarjata. Učinek izgube sluha ni zgolj v tem, da uho zdaj bolj »tiho« govori z možgani, temveč v tem, da uho zdaj govori povsem nov jezik, ki ga možgani ne razumejo. Dlje časa ko naša ušesa govorijo drugačen jezik, kot naši možgani, bolj se razumevanje zmanjšuje in težje ga je obnoviti.
Slušni pripomočki omogočajo ušesu, da ta bolje sliši, vendar slušni aparati kljub vsemu, glede na spremembe vzorcev živčnih aktivnosti, ne zmorejo v celoti poustvariti vsega. V tem smislu so slušni aparati na ušesu posameznika kot turisti, ki upajo, da jim bo z glasnejšim govorjenjem, novim načinom komuniciranja in mimiko uspelo premagati dejstvo, da govorijo drugačen jezik.
Z novimi tehnologijami – na primer umetno inteligenco in strojnim učenjem, sodobni slušni aparati sedaj že lahko kvalitetno poustvarijo signal in so tako postali nekakšni mediatorji med ušesi in možgani. Torej omogočajo boljše razumevanje in prepoznavanje govora. Tako lahko tudi tisti naglušni, ki imajo zelo težke poškodbe sluha bolje slišijo in razumejo. Potrebno pa je zavedanje, da se tega ne da pridobiti čez noč, kot se tudi oseba ne zmore naučiti novega jezika v enem dnevu, kaj šele njegovih dialektov. Rešitev je torej v času in potrpežljivosti ter uporabi slušnih aparatov, s katero ne smemo predolgo odlašati, saj bodo naša ušesa in možgani postali kot tujci, ki se ne razumejo.
Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
