RAZISKAVE: VPLIV UPORABE SLUŠNIH APARATOV NA KOGNITIVNO ZDRAVJE IN DEMENCO

Nedavne raziskave potrjujejo, da lahko slušni aparati pomembno zmanjšajo tveganje za kognitivni upad pri naglušnih starejših osebah. Naglušnost v primeru nepravočasnega ukrepanja povečuje tveganje za demenco. Uporaba slušnih aparatov lahko pomaga pri ohranjanju kognitivnega zdravja.

Nedavno sta bili objavljeni dve pomembni študiji, ki raziskujeta vpliv slušnih aparatov na kognitivne sposobnosti starejših oseb. Študiji ACHIEVE in ENHANCE sta ponudili dragocene vpoglede v to, kako lahko oskrba sluha vpliva na upad kognitivnih sposobnosti pri starejših odraslih.

Študija ACHIEVE

Cilj: Raziskati, ali celovita oskrba sluha, vključno s prilagajanjem slušnih aparatov, zmanjša kognitivni upad pri starejših.

Oblika: Longitudinalna, randomizirana kontrolirana študija, ki je potekala 3 leta.

Udeleženci: 977 odraslih z izgubo sluha (povprečje tona pri štirih frekvencah od 30 do 70 dB na boljšem ušesu) brez izrazite kognitivne motnje na štirih lokacijah v ZDA. Dve skupini: 238 iz obstoječe študije ARIC in 739 novih zdravih prostovoljcev.

Udeleženci so imeli redno svetovanje pri avdiologu, obojestransko prilagoditev slušnih aparatov ter po potrebi so uporabljali tudi druge podporne slušne pripomočke.


Ugotovitve:

• Splošno gledano ni bilo opaziti bistvenega zmanjšanja kognitivnega upada v primerjavi s kontrolno skupino, ki je prejela zdravstveno izobraževanje.
• V skupini ARIC, ki je bila starejša in imela več dejavnikov tveganja za demenco, je oskrbljen sluh s slušnimi aparati zmanjšal kognitivni upad za 48 % v treh letih.
• V skupini zdravih prostovoljcev ni bilo opaziti učinka na že tako počasen kognitivni upad.

Zaključek:

Oskrba sluha s slušnimi aparati lahko znatno zmanjša kognitivni upad pri starejših odraslih z večjim tveganjem za demenco.

Študija ENHANCE

Cilj: Oceniti kognitivno uspešnost udeležencev, ki so imeli oskrbljen sluh, v primerjavi s tistimi, ki niso uporabljali slušnih aparatov.

Oblika: Opazovalna skupinska študija, ki je potekala 3 leta.

Udeleženci: 160 udeležencev z oskrbljenim sluhom, in 102 kontrolnih udeležencev iz študije AIBL.

Ocenjevanje: Kognitivni testi z uporabo vizualnih dražljajev, za razliko od slušnih dražljajev, uporabljenih v študiji ACHIEVE.

Ugotovitve:

• Skupina z oskrbljenim sluhom je ohranila stabilno kognitivno zdravje v treh letih.
• Kontrolna skupina je v enakem obdobju pokazala kognitivni upad.
• Stabilnost je bila opazna v različnih kognitivnih domenah, vključno z vizualno pozornostjo in psihomotoričnimi funkcijami, tudi ob upoštevanju višje izobrazbe v skupini z intervencijo.

Zaključek:

Podobno kot študija ACHIEVE, tudi ta študija nakazuje, da lahko oskrbljen sluh upočasni kognitivni upad. V praksi pravočasna oskrba sluha pomeni, da se ob pojavu naglušnosti, ki že ovira komunikacijo, prične z uporabo slušnih aparatov. To je pomemben prispevek za ohranjanje dobrega kognitivnega zdravja.

SKLEP

Obe študiji poudarjata pomembnost pravočasne oskrbe sluha za ohranjanje kognitivnega zdravja, zlasti pri starejših odraslih, ki so bolj ogroženi zaradi kognitivnega upada in demence. Randomizirana kontrolirana študija ACHIEVE in opazovalna skupinska študija ENHANCE dokazujeta, da lahko pravočasno ukrepanje ob naglušnosti pomembno prispeva k upočasnitvi kognitivnega upada.

Pomembno je, da se odrasli obnašamo odgovorno do svoje prihodnosti in se v primeru težav s sluhom posvetujemo s svojim zdravnikom in slušnim akustikom. Če je zdravnik specialist ORL na podlagi pregleda in meritev postavil indikacijo za uporabo slušnih aparatov s prejeto dokumentacijo obiščimo izkušenega slušnega akustika in skupaj z njim poiščimo najbolj primerno slušno rešitev. Tako z dejanji pristopimo k ohranjanju svojega kognitivnega zdravja in izboljšanju kakovosti življenja.

Študije, kot sta ACHIEVE in ENHANCE, so pokazale, da uporaba slušnih aparatov pri starejših z večjim tveganjem za demenco zmanjša kognitivni upad za skoraj polovico. Poleg tega slušni aparati omogočajo boljšo socialno interakcijo in aktivno življenje, kar pozitivno vpliva na splošno kakovost življenja starejših – in tudi njihovih svojcev ter prijateljev, ki so v stiku z njimi.

Pomembno je ozaveščanje o vplivu sluha na možgane in spodbujanje oseb s slušnimi težavami, da poiščejo pomoč pri zdravniku in slušnemu akustiku.

Vir: Stropahl A., Scherpiet S., Launera S. (2024): Audiology & Health Innovation, Sonova AG, Stäfa, Switzerland b School of Health and Rehabilitation Sciences, The University of Queensland, Brisbane, Australia.