Predsodki so del življenja, tradicije, kulture in vzgoje. Preobremenjenost s predsodki je zelo individualna in se razlikuje od človeka do človeka. Na področju priznavanja naglušnosti so še posebno veliki. Žal večini ljudi že sprejeti naglušnost predstavlja težavo, kaj šele misel, da bi uporabljali slušni aparat. V spominu imajo morda izvedbe slušnih aparatov, kot so bile nekoč. Morda je prisoten tudi strah, da bo slušni aparat šumel, piskal, ali jih kako drugače motil.
Razvoj slušnih aparatov v zadnjih letih je zagotovilo, da je v sedanjem času na voljo velika izbira sodobnih slušnih aparatov, ki nudijo mnogo več zadovoljstva, kot je bilo mogoče še pred nekaj leti. Piskanje je preteklost in jasnost zvoka (tudi v hrupu) je znatno povečana. Prav tako so slušni aparati v sedanjem času izredno diskretni. Namesto sramu pred njimi, jih lahko celo ponosno pokažemo in se seveda tudi pohvalimo, kako nam ti mali čudežni pripomočki močno popravijo kakovost življenja. Ponovno vzpostavijo most do ljudi!
Ko postane jasno, da ne slišimo več dobro, je pomembno čim prej poiskati strokovno pomoč. Za izgubo sluha, ki izvira iz notranjega ušesa, kar je najpogostejši vzrok izgube sluha, je najustreznejša rešitev slušni aparat. Zaradi različnih predsodkov v družbi je tistih, ki so pripravljeni nositi slušni aparat, še vedno zelo malo, oz. se zanj odločijo šele takrat, ko naglušnost že znatno poslabša kakovost življenja naglušnega in njegovih bližnjih.
Slišite šepet? Razumete sogovornika? Če je odgovor NE, storite nekaj zase.
MAR JE VREDNO, da zaradi trme in nepriznavanja naglušnosti ne slišite svojih najdražjih in prijateljev?
MAR JE VREDNO, da se zaradi predsodkov umikate v osamo in trpite?
MAR JE PAMETNO, da v primeru naglušnosti predolgo čakate na slušni aparat?
Vsak organ mora opravljati svojo funkcijo, če želimo, da je v kondiciji. Uho, ki je prikrajšano za zvoke (v primeru naglušnosti) deluje “le na pol”.
(Pre)pozna oskrba s slušnimi aparati večinoma nudi slabše razumevanje govora, kot, če se naglušna oseba za slušni aparat odloči pravočasno. Po dolgih letih naglušnosti se celo odvadi poslušanja številnih zvokov. Po prejemu slušnega aparata se seveda spet sliši tudi vse “pozabljeno”. Na začetku so običajno najbolj moteči stranski zvoki, ker jih uho preprosto že dolgo ni več navajeno poslušati. Če je odločitev za slušni aparat zelo dolga, je težje ponovno doseči odlično razumevanje govora, še posebej v hrupnih okoljih.
Seveda so sodobni slušni aparati tu v izjemno pomoč, a privajanje na ponovno poslušanje je vendarle proces, ki lahko traja kar nekaj časa. Praviloma je tako, da dlje, kot se je oseba “odvajala poslušanja”, dlje traja tudi privajanje. A trud se izplača! Ponovno boste del vašega okolja. Ponovno boste lahko komunicirali z ljudmi, ki jih imate radi in poslušali tudi vse druge zvoke. To je bogastvo, ki se mu ni potrebno odrekati… zaradi PREDSODKOV!
V stari Grčiji in Rimu so menili, da so gluhi intelektualno manjvredni in da jim ne pripadajo enake pravice kot drugim ljudem. Podobno mnenje je zagovarjal celo veliki antični filozof Aristotel. Stališče, da so gluhi v svojih kognitivnih sposobnostih bistveno slabši od drugih je prevladovalo vse do druge svetovne vojne. Na splošno so menili, da gluhi na inteligenčnih testih izkazujejo dveletni zaostanek in petletnega na testih znanja. Zato so bili napačno prepričani, da so kognitivne sposobnosti pri gluhih kvalitativno in kvantitativno drugačne kot pri slišečih in da so te razlike posledica gluhosti. Danes seveda številne študije potrjujejo, da ni nobene neposredne povezave med gluhostjo in inteligenco.
Gluhe in naglušne so imeli včasih za neumne, saj so se pogosto nepravilno odzvali na določene situacije v okolju. Prav nasprotna je bila obravnava ljudi s slabim vidom. Tisti, ki so nosili očala, so dajali vtis natančnosti, razgledanosti, inteligence. Čeprav te zastarele stigme izgubljajo na pomenu, se zdi, da si ljudje še vedno težko nadenejo slušni aparat, in sicer zaradi sramu, ter nepoznavanja sodobnih slušnih aparatov.
Sodobni slušni aparati se komaj opazijo.
V slušnih centrih AUDIO BM se slušni akustiki dobro zavedamo, kako močni so predsodki pred priznavanjem naglušnosti in pred slušnimi aparati. Najbolj dostopno, kar je mogoče, vam omogočamo informativen in brezplačen test sluha in tudi brezplačen preizkus slušnih aparatov. Izberite si ga v svoji najljubši barvi, ali takšnega, ki se bo najbolj skril.
Mnogim je žal, da so z odločitvijo za boljši sluh ter boljše življenje dolgo čakali in zamudili toliko lepega, kar prinaša dober sluh. Sluh sodi med najpomembnejša čutila.
Ne dovolite si, da se zaradi predsodkov odrekate rešitvam za boljši sluh. Preizkusite jih brezplačno.
AUDIO BM smo za slušne aparate pogodbeni dobavitelj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Sprejemamo naročilnice iz vseh ORL ambulant. Prosta izbira dobavitelja je vaša pravica. Priporočamo, da pred odločitvijo za slušni aparat dobro preverite ponudbo. Če obiščete nas, se bomo osebno in strokovno zavzeli za vaš boljši sluh. Ko se odločate za slušne aparate, naj bodo vodila: kakovost, naraven zvok, možnost izbire večih blagovnih znamk, strokovna ter prijazna pomoč, servis in tudi cena. Postopek pridobitve.
Zavedamo se pomena sluha v vsakdanjem življenju, zato se vsak dan trudimo za vaše zadovoljstvo. Vaše izkušnje potrjujejo, da smo na pravi poti.
V AUDIO BM svoje delo opravljamo odgovorno, strokovno in s srcem. Zagotavljamo odlične storitve in najnovejše modele slušnih aparatov, za vse potrebe in za vse generacije - tudi v cenovnem standardu (brez doplačil). Vaše zadovoljstvo poplača naš trud. Preberite izjave naših strank ter tudi vi napišite svoje mnenje in ga delite z vsemi. Hvala.
ZASTOPAMO LE PRIZNANE IN PREVERJENE BLAGOVNE ZNAMKE
