POMEN ZGODNJEGA ODKRIVANJA, PREPREČEVANJA IN VAROVANJA SLUHA PRI OTROCIH

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je na svetu 360 milijonov ljudi ali 5 % svetovne populacije z okvaro sluha, od tega je kar 32 milijonov otrok. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi preprečili kar 60 % okvar sluha pri otrocih. Najpogostejši vzroki za okvaro sluha pri otrocih so genski, sledijo jim razne infekcijske bolezni, obolenja ušes, hrup in zdravila. V primeru, da do okvare vseeno pride, je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za rehabilitacijo, izobraževanje in opolnomočenje (krepitev moči/vloge posameznika).

Posledice izgube sluha v otroštvu

Izguba sluha v otroštvu ima močan vpliv na učenje govora in jezika. Iz tega izhajajo tudi težave pri opismenjevanju, razvoju socialnih veščin in zgraditvi prave samopodobe. Težave pri sporazumevanju lahko otroku povzročijo občutke jeze in stres ter vodijo v osamljenost. Izguba sluha vpliva na otrokov celostni razvoj. Posledice takšne ali drugačne izgube sluha vplivajo tudi na družino kot celoto. Vendar posledice preraščajo zgolj družinski okvir. Osebe z okvaro ali izgubo sluha pogosto dosežejo nižjo izobrazbo, zato imajo slabše zaposlitvene možnosti in je tudi njihova delovna storilnost manjša. Izguba sluha torej vpliva tudi na socialni in gospodarski razvoj skupnosti in države.

Sluh je pri otrocih izjemnega pomena za njihov uspešni razvoj

O tem, kako lahko sami ugotovimo, da se pri otroku pojavlja izguba sluha, smo povprašali gospo Darjo Pajk, podpredsednico ZDGNS. »Pri majhnih otrocih smo pozorni na obračanje glave za določenimi zvoki, na odzive pri posameznih dogodkih, kjer bi pričakovali reakcijo, pa naj bo to smeh, jok, pogled. Pri starejših otrocih pazimo na govorni odziv, razvoj, na odzivnost otroka v igri med vrstniki, na vedenje med drugimi otroci, na mesto, ki ga zasede pred TV, da bi dobro slišal priljubljeno risanko. Pozorni smo na reakcije ob šepetu, šelestenju, za kar so koristne različne igrice, kjer se mora otrok smiselno odzvati. Izgubo na tem prvem nivoju je izjemno težko zaznati, navadno se zavemo, šele ko otrok ne sledi normalno glasnemu govoru. Pogosto se večjega otroka označi tudi kot ignorantskega, neubogljivega, jezljivega ter agresivnega ali pa izjemno mirnega ter odmaknjenega. Zaradi težav pri sledenju govora se namreč otrok umakne iz družbe, morda si poišče družbo enega ali dveh vrstnikov in se izogiba skupinskim igram, saj jim ne zmore slediti. Lahko se opre na odraslo osebo, ki podaja navodila, je pogosto v njeni bližini ter si pomaga z ogledovanjem. Večkrat se pojavi utrujenost, saj sta koncentracija na poslušanje in razumevanje naporni in tudi zaradi tega se otrok izogiba socialnim stikom, kar ponovno vodi v osamljenost in izolacijo. Če posumimo, da gre za podobne odzive otroka, je nujno, da se posvetujemo z zdravnikom, pred tem pa pridobimo čim več informacij o otrokovem obnašanju v različnih okoljih, o njegovih odzivih in govornih sposobnostih. Posledice izgube sluha v zgodnjem otroštvu so težje, kadar niso pravočasno prepoznane,« pojasnjuje Darja Pajk.

Povzeto po:
Urška Hrast: IZGUBA SLUHA V OTROŠTVU: UKREPAJMO ZDAJ!
Radio Ognjišče >>

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota