OB MEDNARODNEM DNEVU POLŽEVEGA VSADKA

25. februarja leta 1957 sta francoska zdravnika Charles Eyriès in André Djourno prvič spodbudila slušni živec z električnimi impulzi. Prva sta vsadila električno slušno protezo, kar je spodbudilo razvoj sodobnega polževega vsadka. V spomin na ta prelomni dogodek je prav 25. februar mednarodni dan polževega vsadka.

V okviru mednarodnega dneva se je v organizaciji ZDGNS, v sklopu Reha Centra Sluh, 22. februarja  odvil spletni seminar “POLŽEV VSADEK – DA ALI NE? Kako si pomagati pri težki odločitvi?”. Webinar je bil namenjen vsem, ki so pred odločitvijo o vstavitvi polževega vsadka, njihovim bližnjim in vsem tistim, ki se poklicno ukvarjajo s to tematiko.

Udeleženci izobraževanja so bili seznanjeni s psihološkimi in medicinskimi vidiki implantacije polževega vsadka, predstavljeni so bili pogledi uporabnikov in zdravniške stroke na pogoste pomisleke, dvome in vprašanja, ki se porajajo kandidatom za polževe vsadke. Predstavljena je bila tudi skupina za polžev vsadek, ki je lani nastala ravno zato, da bi obravnavala različna vprašanja pri odločanju za polžev vsadek in o življenju z njim.

»Ob prejemu prvega vsadka nisem imela kaj dosti informacij, zato sem se počutila osamljena. Sem pa veliko prebrala na tujih spletnih straneh. Želela sem si predvsem jasnih informacij, kakšen postopek me čaka, kako dolgo bo trajalo, koliko časa bom porabila za to, ali sem lahko med preiskavami v bolniškem staležu … Bo kaj bolelo, kako ravnati po preiskavi in kako po prejemu vsadka, kako poteka rehabilitacija. Vse moje izkušnje sem zbrala v knjižici Polžev vsadek – izkušnje. Danes, ko mineva 9 let po prejemu mojega prvega vsadka, je teh informacij na voljo veliko več,« je dejala delovna terapevtka in uporabnica polževega vsadka Darja Pajk, ki je spletni seminar tudi vodila. Darja si že vrsto let prizadeva za informiranost javnosti glede polževih vsadkov.

Gosti spletnega seminarja so bili Janez Vidovič, ki je predstavil lastno uporabniško izkušnjo, izr. prof. dr. Saba Battelino, specialistka otorinolaringologije, ki je ena izmed vodilnih strokovnjakinj s področja izgube sluha in implantacije polževih vsadkov. Jana Škorjanc, psihologinja, zaposleno na Centru za sluh in govor Maribor, pa je predstavila svoje delo in izkušnje pri psihološki obravnavi kandidatov pred implantacijo.

Polžev vsadek je elektronska naprava, ki obide nedelujoče dele ušesa in neposredno stimulira slušni živec. Zvočne signale, spremenjene v kodirane električne impulze, pripelje neposredno do slušnega živca. V poštev pride pri zaznavni ali senzorinevralni izgubi sluha, kjer je mesto okvare v notranjem ušesu, torej v primeru okvar čutnic v polžu. Če gre za tako okvaro so zvoki, predvsem govor, kljub ojačitvam s slušnimi aparati popačeni in nerazumljivi.

»Novejši slušni aparati, ki niso zgolj ojačevalci zvoka, zagotavljajo sicer boljše rezultate pri razumevanju govora, zato se marsikdo težje odloči za vsadek, saj meni da s slušnim aparatom še vedno dobro funkcionira v okolju. Šele po prejemu vsadka ljudje dojamemo, v kako okrnjenem zvočnem svetu smo živeli,« dodaja Darja Pajk, ki je po svoji prvi implantaciji polževega vsadka ustvarila skupino na socialnem omrežju Facebook po vzoru skupin iz tujine.

»Imela sem potrebo po druženju, izmenjavi informacij, izkušenj z ljudmi, ki imajo enako težavo kot jaz.  Skupina sedaj šteje kar 308 članov. Vključeni so imetniki vsadkov, starši otrok, bodoči uporabniki polževega vsadka. To je izjemno velika številka za slovensko okolje,« s ponosom pove Pajkova. 

Veliko ljudi ogluši v zreli dobi in starosti. Oglušijo zaradi genetske predispozicije, zaradi katere notranje uho hitreje peša kot običajno. Drugi vzroki so meningitis, poškodbe, huda vnetja in njihovo širjenje s srednjega ušesa v notranje uho, pa tudi zapleti pri sladkorni bolezni. Predolga izpostavljenost hrupu je prav tako razlog za trajno izgubo sluha. Na vprašanja, kako po implantaciji polževega vsadka, bodo strokovnjaki odgovarjali v drugem predavanju, ki bo potekalo 22. marca letos ob 17. uri v organizaciji ZDGNS in sicer prek spletne platforme Zoom.