KVALITETNO SPANJE JE KLJUČ DO DOBREGA ZDRAVJA

Ob današnjem življenjskem tempu se premalo zavedamo, da pomanjkanje spanja izredno destruktivno vpliva na naše telesno in duševno zdravje. Čas, ki je namenjen spanju in regeneraciji telesa, nemalokrat namenimo drugim aktivnostim. Posledice nenaspanosti se odražajo na zmanjšani koncentraciji, kar vpliva na presojo in razpoloženje ter celo na telesno težo.

V nadaljevanju si poglejmo kaj se dogaja z našim telesom in možgani kadar spimo. Med spanjem se telo umiri, obnavlja in kopiči energijo. V telesu potekajo številni procesi, ki so potrebni za normalno delovanje organizma.

Poleg fizioloških dogajanj v telesu med spanjem potekajo tudi številne možganske aktivnosti, zato spanje delimo na »Ne REM« in »REM« fazo. Da bi lažje ustvarili idealne pogoje za kakovosten spanec, je pomembno razumevanje posameznih faz spanja.

Ne REM spanje sestavljajo tri faze:

• 1. faza – preidemo v spanec, možganski valovi in mišične dejavnosti se upočasnijo
• 2. faza – ustavi se očesno gibanje, telesna temperatura se zniža
• 3. faza – obdobje globokega oz. valovitega spanca

REM (ang. Rapid Eye Movement) v prevodu pomeni hitro premikanje oči. Je faza sanjanja in plitkega dihanja ter nastopi 90 min po času uspavanja. Je najpomembnejša faza spanja in spodbuja pretvorbo kratkotrajnega v dolgoročni spomin. Z zadostno količino REM spanja smo naslednji dan sposobni kreativnega razmišljanja in učinkovitega reševanja problemov. Pomanjkanje REM spanja vodi do oslabljenega imunskega sistema ter počasnejšega obnavljanja telesa.

Dobro je vedeti, da se skrivnost kakovostnega spanja skriva v melatoninu, ki je človeku lasten hormon in nastaja v žlezi češariki v središču možganov. Melatonin povzroča zaspanost in zniža telesno temperaturo. Pravimo mu tudi hormon noči, kajti največ se ga proizvede med drugo in četrto uro zjutraj, nato začne upadati. Prav tako je tvorjenje povezano s količino svetlobe. Že manjša izpostavljenost svetlobi nekoliko zmanjša tvorbo melatonina, medtem ko ga prekomerna svetloba precej zmanjša – zato se telefonom oz. ekranom eno uro pred spanjem raje izognite. Pomanjkanje melatonina povzroči nespečnost, moteno delovanje imunskega sistema in glavobole, ki so lahko posledica slabega spanja.

Poskrbimo za dobre spalne navade. V posteljo pojdimo ob 22.00 uri in spimo od osem do devet ur na noč. Spalno okolje naj bo temno in tiho. Hrup v ozadju bivalnega okolja naj ne presega 30 dB oz. ravni šepeta.

V kolikor se hrupu ni mogoče izogniti je smiselno razmisliti o čepkih za spanje. Čepki so lahko izdelani po meri (ZA-SPIM) ali univerzalni (ALPINE / HASPRO).

Prijetno in kvalitetno spanje vam želim! 😴 💤 🛌🏾