KO SE ZLATO OKNO PRILOŽNOSTI ZAPRE

POSLUŠAJTE PRISPEVEK

POSLEDICE PREPOZNO VSTAVLJENEGA POLŽEVEGA VSADKA – VELJA TUDI ZA PREPOZNO OSKRBO S SLUŠNIMI APARATI

Izvleček

Govor, jezik in komunikacija predstavljajo osnovne pogoje za otrokov vstop v družbo. Njihov razvoj poteka po določenem zaporedju in v določenem časovnem obdobju. Pri gluhih je zaradi odsotnosti slušnih dražljajev usvajanje govora in jezika oteženo. Eden izmed pripomočkov, ki so pri tem lahko v pomoč, je polžev vsadek ali slušni aparat. Ključnega pomena je, da je polžev vsadek vstavljen dovolj zgodaj, saj se le v tem primeru govor uporabnikov približa stopnji govora slišečih vrstnikov. Obstajajo namreč t. i. zlata okna priložnosti. To so obdobja, ko otrok najbolje in najuspešneje usvoji določeno funkcijo. To zlato okno priložnosti je pri otrocih z izgubo sluha omejeno na zgodnje otroštvo.

Ključne besede

Gluhota, polžev vsadek, govor, jezik, komunikacija

Uvod

Približno 75 milijonov ljudi na svetu je gluhih, kar pomeni, da zvoka ne zaznavajo po avditivni poti. Skozi zgodovino so se oblikovali različni pripomočki, ki naj bi gluhim pomagali čim bolj celovito zaznavati svet in se vključevati vanj. V zadnjih desetletjih pa se je zgodil bistveni preskok na tem področju. Razvoj polževega vsadka je veliko gluhim omogočil poslušanje in optimalen govorno-jezikovni razvoj, ki je primerljiv s slišečimi vrstniki. Ker vstavitev polževega vsadka v Sloveniji poteka v zadnjih 20 letih, je bil otrokom nekaterih generacij vstavljen sorazmerno pozno, tudi še po dopolnjenem sedmem letu starosti. Katere posledice to prinaša za razvoj govora, jezika in komunikacije ter kakšen je pri tem pomen t. i. zlatih oken priložnosti, bova ugotavljali v zadnjem delu prispevka.

Pomen sluha

Sluh nam omogoča komunikacijo, socializacijo, učenje, delo in sprostitev. Pomemben je za ohranjanje osebne varnosti; omogoča, na primer, da se varno znajdemo v prometu (Šereg Bahar, 2019). Je izjemnega pomena pri uravnavanju glasu in artikulacije, ima pomembno vlogo pri sporazumevanju, razumevanju in pri produkciji govora (Battelino idr., 2017). Sluh ima bistveni pomen že v najzgodnejšem obdobju posameznikovega razvoja. Je osnova za govor, jezik in za poslušanje ter ima pomemben vpliv na govorno-jezikovni razvoj človeka, ki se začne s poslušanjem (Hosta, 2017).

Izguba sluha

Izguba sluha je delna ali popolna nezmožnost slišati zvok in zaznavati slušne dražljaje na enem ali obeh ušesih (Battelino et al., 2017). Glede na čas nastanka pa je izguba sluha lahko prelingvalna ali postlingvalna. Prelingvalna je tista, do katere pride pred razvojem govora (od rojstva do nekje štirih let), postlingvalna pa tista, do katere pride v obdobju, ko je govor že razvit (Hernja idr., 2010). Pomen pravočasne vstavitve polževega vsadka je ključen zlasti pri prelingvalnu, tj. ko govor še ni usvojen.

Polžev vsadek

Polžev vsadek je elektronska naprava, sestavljena iz notranjega dela ali implanta in zunanjega dela ali govornega procesorja. Deluje tako, da zaobide poškodovan oz. nedelujoč del notranjega ušesa ter prenese zvočni signal neposredno do slušnega živca. Ta signale pošlje naprej do možganov, ti pa zaznajo in interpretirajo signale kot zvok in polžev vsadek tako delno povrne sluh (Cochlear implants, 2019).

Izbira ustreznega kandidata za vstavitev polževega vsadka

Treba se je zavedati, da polžev vsadek ni primeren za vse gluhe in naglušne posameznike. Da je nekdo ustrezen kandidat za implantacijo polževega vsadka, mora izpolnjevati določene pogoje.

Otorinolaringolog lahko osebi predpiše polžev vsadek, kadar je izguba sluha po Fowler-Sabine ocenjena nad 96 % in kadar slušni aparat ne zagotavlja več zadovoljivega sporazumevanja. Nujno je, da ima potencialni kandidat ohranjen slušni živec in višjeležečo slušno pot. Pomembno je tudi, da je oseba v dobrem zdravstvenem stanju, saj se tako zmanjšajo dejavniki tveganja operacije pod splošno anestezijo (Pajk, 2015). Zelo pomembno je, da je oseba motivirana za rehabilitacijo in da se zaveda, da je zaznavanje zvoka s polževim vsadkom precej drugačno kot s slušnim aparatom ali z normalnim sluhom (Cohlear implants, 2019). Polžev vsadek je primeren za otroke in odrasle (Batelino idr., 2017).

Vpliv izgube sluha na govor

Sluh predstavlja predispozicijo za razvoj govora. Hočevar Boltežar v Battelino idr. (2017) pojasnjuje, da kontrola govora poteka po trojni povratni zanki ter da je poleg kinestetične in proprioceptivne najpomembnejša prav slušna kontrola. Gluha oseba pa svojega govora ne more nadzorovati s sluhom, kar se odraža v kakovosti njenega glasu in artikulacije.

Začetek govornega razvoja pri gluhih je enak kot pri slišečih otrocih, vendar se opazi razlika pri ritmičnosti, melodičnosti in pri obsegu ponavljanja zlogov (Hočevar Boltežar v Battelino idr., 2017). Pri gluhih otrocih je opaziti manj govornih aktivnosti (Košir, 1999) kot pri slišečih, govorne faze gluhih otrok se podaljšajo, dlje časa se izražajo z eno besedo, preden preidejo na dvobesedne povedi. Težje usvajajo abstraktne pojme, tudi besedišče usvajajo počasneje (Hernja idr., 2010).

Govor oseb, ki se spoprijemajo z izgubo sluha že od rojstva, daje vtis hipernazalnosti, pogosto ni primerne glasnosti oz. se glasnost nenormalno spreminja. Po navadi sta prisotna tudi monotonost govora, lomljenje glasu, velikokrat imajo višje glasove, pojavljajo se tudi nihanja višine glasu. Artikulacija je pri gluhih opazno manj natančna, akustične značilnosti samoglasnikov so si podobne, posledično je njihov govor slabše razumljiv (Hočevar Boltežar v Battelino idr., 2017).

Vpliv vstavitve polževega vsadka na govor

Tudi za razvoj govora, jezika in komunikacije velja, da obstaja obdobje, ki je ključnega pomena za njihov razvoj, to pa je pomembno tudi za čas vstavitve polževega vsadka. Najboljše rezultate pri razvoju govora in jezika dosegajo tisti posamezniki, ki so polžev vsadek dobili čim bolj zgodaj in živijo v spodbudnem okolju. Vstavitev polževega vsadka gluhim omogoča, da pridobijo sposobnost zvočnega zaznavanja. Omogoča tudi nadzor glasu in govora po slušni poti, izboljšajo se govorno dihanje, fonacija in artikulacija ter usklajenost teh elementov pri produkciji govora. Hočevar Boltežar v Battelino idr. (2017) poudarja tudi, da se s polževim vsadkom izboljša kakovost glasu, tako da se glasnost in višina stabilizirata, tudi artikulacija postane natančnejša, govor pa tako postane razumljivejši.

Pomen zgodnje vstavitve polževega vsadka

Že Stajnkova je leta 1964 opozarjala na pomen zgodnje rehabilitacije, ki se po njenem mnenju mora odviti že pri treh letih. Danes pa do tega posega le redko pride tako pozno, kajti slušni aparat otroci običajno dobijo okoli šestega meseca starosti, polžev vsadek pa do prvega leta (Božič, 2014). Hernja s sodelavci (2002) poudarja, da je nadvse pomembno, da izkoristimo kritično obdobje za razvoj poslušanja in da polžev vsadek vstavimo najpozneje do drugega leta starosti. Hernja (2012) dodaja, da sta bistvena cilja rehabilitacije tudi uspešna socialna vključenost otrok s polževim vsadkom v domačem okolju in uspešno šolanje v njem. Da bi bil ta cilj dosežen, pa mora biti polžev vsadek pravočasno vstavljen, saj bo le tako prišlo do razvoja govora, ki bo dovolj razumljiv za uspešno komunikacijo z vrstniki. Če namreč to obdobje zamudimo, ustrezne kakovosti glasu in govora ne bomo nikoli dosegli. Artikulacija bo v tem primeru manj natančna, samoglasniki si bodo zelo podobni po akustičnih značilnostih, opazna pa bo tudi razlika glede ritmičnosti in melodičnosti (Hočevar Boltežar v Battelino et al., 2017).

Zlato okno priložnosti

Zlato okno priložnosti je zelo pomembno za ustrezen razvoj otroka na različnih področjih, tudi na govornem in jezikovnem. Elizabeth Kilbey (2016) pojasnjuje, da se v obdobju zlatega okna priložnosti izoblikujejo temelji otrokovega nadaljnjega življenja. Med drugim v tem obdobju pride do skokovitega razvoja govora, jezika in komunikacije ter sposobnosti, ključnih za šolanje. Gre za časovno omejeno priložnost, da nekaj naredimo oziroma se nečesa naučimo. Če torej ponujeno priložnost izkoristimo prav v tem obdobju (zlatem oknu priložnosti), bo otrok usvojil govor in jezik, v nasprotnem primeru pa se okno zapre in tega ni več mogoče nadomestiti.

• Pomen zlatega okna pri razvoju govora

Strokovnjaki (Kibley, 2016; Leonidas 2013; Zafrana, 2001) so se leta in leta ukvarjali z vprašanjem, ali je pomembno govor usvojiti v nekem določenem obdobju ali pa kritičnega obdobja za to ni. Vsi so ugotovili, da je zlato okno priložnosti pri usvajanju govora in jezika ključnega pomena in da ga ne smemo zamuditi. Nekateri pravijo, da je ključnih prvih pet let (Kilbey, 2016), nekateri ga omejujejo na prva tri (Zafrana, 2001), spet drugi pa samo na eno leto (Leonidas, 2013). Vsi (Kibley, 2016; Leonidas, 2013; Zafrana, 2001) pa so si edini, da je prvo leto najpomembnejše in da mora do razvoja govora ter jezika priti v obdobju zgodnjega otroštva.

Zafrana (2001) še posebej poudarja pomen kritičnega obdobja. Navaja, da če je zlato okno priložnosti zamujeno, je pozneje zelo težko ali celo nemogoče, da se povezave v možganih na novo vzpostavijo. S tem pa ni ogrožen le otrokov govorni, ampak kar celoten kognitivni razvoj.

• Posledice na področju govora, jezika in komunikacije

Ko se zlato okno priložnosti enkrat zapre, ostane zaprto in poti nazaj ni več. Tako ostane govor oseb, ki so ga začele usvajati prepozno, slabše razumljiv, obseg besednjaka je skromnejši, opazna so odstopanja v glasu, melodiji, tempu in v ritmu govora, spremenjen je tudi glas, govor je hipernazalen. Ker je govor predispozicija za razvoj jezikovnega sistema, imajo te osebe velike težave s stavčno strukturo, njihove povedi so slovnično nepravilne, pisni sestavki pa so pogosto nerazumljivi (Hočevar Boltežar v Batellino et al., 2017).

Zaključek

Polžev vsadek, ki ga v Sloveniji usposobljeni strokovnjaki uspešno vstavljajo dobrih 20 let, vsekakor predstavlja pomemben prispevek na področju dela z gluhimi otroki. Z uspešno implantacijo v čim bolj zgodnjem obdobju (okoli prvega leta) ter z redno in s kakovostno logopedsko in surdopedagoško terapijo lahko gluhorojeni otrok napreduje v razvoju govora in jezika ter še pred vstopom v osnovno šolo dohiti vrstnike. Če je polžev vsadek vstavljen prepozno, pa tega primanjkljaja nikoli ne moremo nadomestiti. Vzrok za to tiči v kritičnem obdobju za usvajanje določenih spretnosti, ki pa je za govor omejeno na prvih nekaj let življenja. Zlato okno priložnosti se po koncu zgodnjega otroštva zapre, govor »zamudnikov« pa bistveno odstopa od tipičnega razvoja. Posledice so seveda vidne tudi na področjih jezika, komunikacije, akademskih veščin in socialnih stikov. Sklenemo lahko, da je pomen zgodnje implantacije in izkoristka zlatega okna res izjemnega pomena za otrokov celostni, zlati pa govorno-jezikovni razvoj.

Zgoraj zapisano velja tudi za pravočasno oskrbo s slušnimi aparati.

Viri in literatura

Battelino, S. et al. (2017). Avdiometrija, vestibulometrija in avdiološka elektroakustika v vsakdanji praksi: učbenik za tečajnike avdiometrije in vestibulometrije, avdiološke elektroakustike, logopede, študente splošne in dentalne medicine, specializante otorinolaringologije, klinične logopedije in nevrologije ter specializante medicine dela, prometa in športa. Ljubljana: Katedra za otorinolaringologijo Medicinske fakultete: Univerzitetni klinični center, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Avdiovestibulološki center.

Battelino, S. (2012). Motnje sluha. Rehabilitacija (Ljubljana), letnik 11, št. 1. Pridobljeno s https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AL9427FQ

Božič, M. (2014). Slušni aparati. V S. Batellino (ur.), Avdiometrija, vestibulometrija in avdiološka elektroakustika v vsakdanji praksi: učbenik za tečajnike avdiometrije in vestibulometrije, avdiološke elektroakustike, defektologije, študente splošne in dentalne medicine, specialitente otorinolaringologije in nevrologije ter specializante medicine dela, primeta in športa (str. 103–109). Ljubljana: Katedra za otorinolaringologijo Medicinske fakultete: Univerzitetni klinični center, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Avdiovestibuloški center.

Filipčič, T. (b. d.). Razvoj ravnotežja pri gluhih in naglušnih. Pridobljeno 3. 12. 2019 s http://www.pef.uni-lj.si/didaktikasv/zaposleni/OPP/SENZORNE_MOTNJE/CLANKI/Filipcic_Ravnotezje_gluhi.pdf

Hernja, N. (2002). Cilj rehabilitacije otrok s polževim vsadkom. V N. Hernja (ur.), Zbornik referatov 2. slovenskega posveta o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom (str. 91–94). Maribor: Center za sluh in govor Maribor.

Hernja, N., Werdonig, A., Brumec, M., Groegl, S., Ropert, D. in Varžič, I. (2010). Priročnik za delo z gluhimi in naglušnimi otroki. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.

Hernja, N. (2012). Rehabilitacija gluhih in naglušnih včeraj, danes in jutri. V N. Skamlič (ur.), Zbornik referatov simpozija Naših 50 let. Maribor: Center za sluh in govor Maribor.

Hosta, K. (2017). Izbira slušnega pripomočka pri težko naglušnem otroku (magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno 4. 12. 2019 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/5635/1/Kristina_Hosta_Magistrsko_delo.pdf

Kilbey, E. (2016). A child’s first five years are a golden window of opportunity. Pridobljeno 15. 1. 2020 s https://www.mumsnet.com/Talk/guest_posts/2603124-Guest-post-A-childs-first-five-years-are-a-golden-window-of-opportunity

Košir, S. (1999). Sluh, naglušnost in gluhost. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Leonidas, L. L. (2013). »Golden window« to have a happier, smarter child. Pridobljeno 15. 1. 2020, s https://opinion.inquirer.net/63987/golden-window-to-have-a-happier-smarter-child

Pajk, D. (2015). Polžev vsadek: ko slušni aparat ni več dovolj. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Pridobljeno 3. 12. 2019 s http://zveza-gns.si/wp-content/uploads/2014/02/Polzev-vsadek-zlozenka-za-net.pdf

Šereg Bahar, M. (2019). Zakaj je sluh tako pomembno čutilo. Pridobljeno 3. 12. 2019 s http://www.doktor24.si/revija-doktor/zdravniki-pisejo/746-zakaj-je-sluh-tako-pomembno-cutilo

Zafrana, M. (2001). Preeschool Education: Golden Ade of Humanity (Part 1). Pridobljeno 4. 12. 2019 s http://www.yogamag.net/archives/2001/cmay01/golden1.shtml

Cohlear implants. (2019). Pridobljeno 3. 12. 2019 s https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/cochlear-implants/about/pac-20385021

AVTORICI:

Jana Bojovič in Maja Cigüt, študentki 4. letnika logopedije in surdopedagogike
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani