KDAJ MORAMO ZAŠČITITI SLUH PRED PREMOČNIMI ZVOKI?

Izgubo sluha je težko prepoznati in se pogosto zazna šele, ko se pojavijo težave pri razumevanju sogovornikov. Težave bi vsaj deloma lahko zmanjšali z dobrimi preventivnimi programi, ozaveščanjem javnosti in z uporabo zaščite pred hrupom, ko je to potrebno.

Hrup je lahko eden od vzrokov, ki povzročajo okvaro sluha (naglušnost). Dolgotrajna izpostavljenost hrupu na delovnem mestu ali doma, na koncertih oziroma tudi pri glasnem poslušanju glasbe preko slušalk lahko vodi do naglušnosti. Običajno do naglušnosti pride počasi in je v večini primerov nepopravljiva. Okvaro sluha lahko povzroči zgolj že nenaden ali kratkotrajen pok, na primer pok petarde.

Kaj sploh je hrup?

Hrup je nezaželen ali škodljiv zvok, ki v naravnem ali življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje zdravju in počutju ali škodljivo vpliva na okolje. 

Dojemanje zvoka kot hrupa je deloma tudi subjektivne narave in je odvisno od občutljivosti posameznika.

Hrup moti pri komunikaciji, počitku in spancu, zmanjšuje koncentracijo in produktivnost ter negativno vpliva na psihofizično počutje ljudi.

Poškodbe zaradi pretiranega hrupa
Če smo predolgo časa izpostavljeni močnemu hrupu, se deli notranjega ušesa mehansko poškodujejo. Pri hrupu je, tako kot pri radioaktivnih dozah, poškodba odvisna od tega kako močan je hrup in koliko časa smo mu izpostavljeni. Glasnost 85 dB je meja, kjer je že potrebno obvezno varovanje sluha. Hrup 90 dB, ki smo mu izpostavljeni po 8 ur na dan (npr. na delovnem mestu), lahko sčasoma (npr. v letu dni) trajno poškoduje sluh. Glasna glasba nam lahko v enakem obdobju povzroči trajno poškodbo sluha že, če smo ji izpostavljeni po 30 minut dnevno (pri 110 dB), ali samo po 4 minute dnevno (pri 130 dB).

Na koncertu stran od zvočnika
Že v najstniških letih bi se morali zavedati, da se lahko z dolgotrajno izpostavljenostjo hrupu povzroči nepopravljive poškodbe sluha, kar se lahko v izrazitejši meri pokaže šele z leti. Ne glede na leta imejmo do svojega sluha primeren odnos in ga ne obremenjujmo po nepotrebnem s preglasnim poslušanjem glasbe prek slušalk. Prav tako bi bilo dobro, da na koncertu ne stojimo blizu zvočnika oziroma da si v takšnih primerih namestimo v ušesa čepke, ki sluh varujejo pred premočnim hrupom. Izogibajmo se nenadnim pokom pirotehnike. Z zaščito ušes si boste zagotovili, da v zrelejših letih ne boste imeli toliko težav s sluhom, kot bi jih imeli sicer.

Je moj sluh res tako slab?
Ob vsaki motnji, ki se zdi neobičajna, je smiselno obiskati zdravnika, saj okvara sluha vpliva na razumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij, zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo ter kakovost življenja.
Uho oziroma naglušna oseba z leti pozabi poslušati in zavedanje slabšega sluha je tako posledično vedno slabše.

Včasih smo ljudje v dilemi ali je z našim sluhom res tako slabo, da bi bilo treba obiskati zdravnika in se na specialistični ORL pregled niti ne naročimo. V AUDIO BM vam nudimo možnost, da informativno preverite sluh v vam najbližjem AUDIO BM slušnem centru (brez čakalnih vrst, brez napotnice, brezplačno).

Da varujete sluh pred premočnimi zvoki, lahko največ storite sami. Če je le mogoče, zmanjšajte raven hrupa na izvoru ali se odmaknite od vira močnega zvoka (npr. od zvočnikov). Marsikdaj to ni mogoče, zato je sluh potrebno zaščititi z osebnimi zaščitnimi sredstvi. V AUDIO BM slušnih centrih zagotavljamo številne rešitve. Preberite več o možnostih zaščite sluha >>

Če ugotavljate, da s sluhom ni vse tako, kot bi moralo biti, svetujemo, da ukrepate. Preberite več o tem, kako lahko natančno preverite svoj sluh >>