KAKO ŽIVETI Z IZGUBO SLUHA? POGLEDI STROKOVNJAKOV IN UPORABNIKOV Z OKROGLE MIZE V MARIBORU

V sredo, 26. februarja 2025, smo se zaposleni podjetja AUDIO BM udeležili okrogle mize v Centru za sluh in govor Maribor, kjer smo skupaj s strokovnjaki in uporabniki slušnih pripomočkov razpravljali o izzivih in rešitvah, povezanih z izgubo sluha. Dogodek je združil otorinolaringologe, logopede, delovne terapevte in osebe, ki vsakodnevno živijo z naglušnostjo, pri čemer so bili izpostavljeni vzroki za izgubo sluha, posledice ter tehnološke in rehabilitacijske možnosti, ki so danes na voljo.

Matjaž Juhart: Položaj gluhih in naglušnih v Sloveniji in po svetu

Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), že več kot 20 let deluje na področju pravic in podpore osebam z izgubo sluha. Njegova predstavitev je osvetlila trenutno stanje in izzive, s katerimi se soočajo gluhi in naglušni v Sloveniji. Poudaril je, da v Sloveniji deluje 13 lokalnih društev, ki se aktivno ukvarjajo s podporo tem skupinam, pri čemer je mariborsko društvo eno večjih.

V Sloveniji ima približno 200.000 ljudi izgubo sluha, a le ena tretjina dejansko uporablja slušne aparate, preostali pa zaradi različnih dejavnikov – finančnih, družbenih ali osebnih – ne pristopijo k njihovi uporabi. Prav tako se v zadnjih letih povečuje število oseb s tinitusom, za katerega poteka projekt, namenjen osveščanju in izboljšanju kvalitete življenja teh posameznikov.

Juhart je opozoril tudi na naraščajočo pojavnost poškodb sluha zaradi neprevidne uporabe pirotehnike in glasne glasbe, kar postaja vedno večji problem, še posebej med mladimi. Njegov govor je bil izjemno poučen in je prisotne spodbudil k razmisleku o pomembnosti preventive pri ohranjanju sluha.

Izr. prof. dr. Janez Rebol: Vzroki izgube sluha pri otrocih in odraslih

Izr. prof. dr. Janez Rebol, specialist otorinolaringologije iz UKC Maribor, je v svojem predavanju osvetlil medicinske vidike izgube sluha, tako pri otrocih kot pri odraslih. Podrobno je opisal delovanje slušnega sistema ter razložil, kako pomembno vlogo ima sluh pri razvoju govora in kognitivnih sposobnosti.

Poudaril je, da so vzroki za izgubo sluha pri otrocih v 50 % genetski, v 25 % povezani z okužbami, pri preostalih 25 % pa ostajajo neznani. Genetski dejavniki vključujejo različne dedne mutacije, ki vplivajo na razvoj notranjega ušesa ali kohlearnih struktur. Med okužbami, ki lahko povzročijo izgubo sluha pri otrocih, izstopajo rdečke, citomegalovirus, meningitis in ošpice, ki lahko poškodujejo slušni živec ali notranje uho. Prav tako je izguba sluha lahko posledica zapletov ob rojstvu, kot so nizka porodna teža, prezgodnji porod ali hipoksija, pri kateri možgani ne dobijo dovolj kisika.

Pri odraslih so glavni vzroki dolgotrajna izpostavljenost hrupu, ki lahko povzroči trajne poškodbe dlačic v polžu, poškodbe glave, ki prizadenejo slušne poti, in naravni proces staranja, ki privede do t.i. presbiakuze – postopnega slabljenja sluha zaradi degeneracije slušnega živca in celic v notranjem ušesu. Poleg tega lahko uporaba nekaterih zdravil, znanih kot ototoksična zdravila (npr. kemoterapevtiki, aminoglikozidi, diuretiki), vpliva na slušni sistem in povzroči trajne poškodbe sluha. Zgodnje odkrivanje in ustrezno ukrepanje sta ključna za omilitev posledic izgube sluha in izboljšanje kakovosti življenja prizadetih oseb.

Njegovo predavanje je osvetlilo nujnost pravočasne obravnave in pomen ozaveščanja o preventivnih ukrepih, ki lahko zmanjšajo tveganje za izgubo sluha.

Katja Globevnik: Posledice izgube sluha na razvoj otroka in odraslega

Katja Globevnik, specialistka klinične logopedije, je v svojem obsežnem predavanju podrobno razložila, kako izguba sluha vpliva na razvoj govora, jezika, socialnih veščin in kognitivnih sposobnosti. Poudarila je, da je sluh ključen za zgodnje učenje jezika, saj se otroci govora učijo s poslušanjem, posnemanjem in ponavljanjem slišanega.

Če otrok ne sliši dovolj dobro ali sploh ne, lahko to vodi v zakasnitev govorno-jezikovnega razvoja. Ti otroci pogosto začnejo govoriti kasneje, razvijejo manjši besedni zaklad in imajo težave z razumevanjem ter tvorbo daljših stavkov. Prizadeta je tudi izgovorjava, še posebej pri glasovih višjih frekvenc, kot so sičniki in šumniki. Prav tako lahko pride do težav pri učenju, saj imajo otroci s slušnimi težavami slabšo fonološko zavednost, kar vpliva na razvoj branja in pisanja.

Pri odraslih se izguba sluha odraža na drugačne načine. Pojavijo se težave pri razumevanju govora, zlasti v hrupnih okoljih, kar vpliva na poklicno in družbeno življenje. Ljudje se pogosto umikajo iz socialnih interakcij, saj jim sporazumevanje povzroča stres, kar vodi v osamljenost in manjšo samozavest. Raziskave kažejo tudi povezavo med izgubo sluha in večjim tveganjem za kognitivni upad ter demenco, saj manjša slušna stimulacija vpliva na delovanje možganov.

Poudarila je predvsem pomen zgodnjega odkrivanja izgube sluha. Sodobni presejalni testi omogočajo diagnosticiranje prirojene izgube sluha že v prvih mesecih življenja, kar omogoča hitro ukrepanje in obravnavo. Posebej je izpostavila tudi pomen preventivnih ukrepov za varovanje sluha, kot je uporaba zaščite pred hrupom in omejevanje izpostavljenosti glasnim zvokom, saj lahko dolgotrajna izpostavljenost hrupu vodi v trajne poškodbe sluha.

Izr. prof. dr. Matjaž Debevc: Življenje z naglušnostjo

Izr. prof. dr. Matjaž Debevc je eden vodilnih strokovnjakov na področju dostopnosti za osebe z izgubo sluha. Sam ima 99,3 % izgubo sluha, kar mu predstavlja velik izziv pri vsakodnevni komunikaciji, vendar je kljub temu dosegel izjemne uspehe kot predavatelj in raziskovalec na področju dostopnosti tehnologij za naglušne in gluhe.

V svojem predavanju je predstavil izzive, s katerimi se soočajo naglušni v vsakdanjem življenju, ter rešitve, ki lahko izboljšajo njihovo kakovost življenja. Opozoril je na pomembnost tehničnih pripomočkov, kot so FM sistemi, indukcijske zanke in ojačevalci zvoka, ki omogočajo boljše razumevanje govora v različnih okoljih. Poudaril je, da imajo naglušni pogosto težave pri sledenju pogovorom v hrupnih okoljih, na predavanjih ali pri poslušanju govora iz zvočnikov na večji razdalji. Pojasnil je, da tehnologije, kot je prenos zvoka preko vmesnika FM, bistveno pripomorejo k izboljšanju razumljivosti govora v takšnih situacijah.

Dr. Debevc je prav tako opozoril na pogosto nerazumevanje naglušnih oseb v družbi. Ker pri naglušnosti ne gre zgolj za tišje zaznavanje zvoka, temveč tudi za popačeno slišanje določenih frekvenc, se lahko oseba znajde v neprijetnih situacijah, ko ne more pravilno razumeti govora. Naglušni se zato pogosto nevede približajo govorcu na zelo majhno razdaljo, kar je lahko za sogovornika neprijetno. Prav tako so posebej zahtevne telefonske komunikacije, kjer naglušni sogovornika pogosto ne slišijo jasno.

Na osebni ravni je delil svoje izkušnje iz študentskih časov, ko mu je bilo rečeno, da zaradi naglušnosti ne bo mogel postati predavatelj. Vendar ga je njegov mentor vzpodbujal in mu dokazal, da je sposoben premagati to oviro, kar je tudi storil. Danes je eden najbolj priznanih strokovnjakov na tem področju in pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja oseb z izgubo sluha.

Darja Pajk: Izguba sluha v odrasli dobi – izziv življenja

Darja Pajk, diplomirana delovna terapevtka, je pri 23 letih začela izgubljati sluh, pri 46 letih pa popolnoma oglušela. Sprva je uporabljala slušni aparat, vendar se je njeno stanje postopoma slabšalo, kar jo je pripeljalo do odločitve za polžev vsadek. Po operaciji se je morala znova učiti poslušanja in razumevanja zvokov, saj je bila izpostavljena novim slušnim dražljajem, ki jih prej ni prepoznala. V tem procesu so ji pomagale logopedinje in različne tehnike slušne rehabilitacije.

Poudarila je, da izguba sluha ne vpliva le na posameznika, temveč tudi na njegove bližnje, predvsem partnerja in otroke. Velik izziv predstavlja komunikacija, saj so morali družinski člani prilagoditi način govora in interakcije. Zato je ključno odprto komuniciranje o potrebah in prilagoditvah, da se preprečijo nesporazumi in socialna izolacija. Opozorila je, da osebe z izgubo sluha pogosto doživljajo frustracije zaradi nerazumevanja v družbi, zato je izobraževanje širše javnosti bistvenega pomena.

Pajkova sodeluje pri različnih projektih ozaveščanja, ki se osredotočajo na zaznavanje potreb naglušnih in razvoj rešitev za izboljšanje njihovega vsakdana. Prav tako se zavzema za enakovredno obravnavo naglušnih in gluhih oseb v družbi ter poudarja, da izraz “osebe s posebnimi potrebami” ni ustrezno označevanje, saj lahko prispeva k stigmatizaciji. S svojim znanjem in izkušnjami aktivno deluje na področju izboljšanja kakovosti življenja oseb z izgubo sluha ter se zavzema za širše sprejemanje tehničnih pripomočkov, ki naglušnim omogočajo lažje vključevanje v družbo.

Franci Urankar: Predstavitev pripomočkov za sluh

Franci Urankar, direktor podjetja AUDIO BM, je predstavil najsodobnejše slušne pripomočke, ki omogočajo izboljšanje kakovosti življenja oseb z izgubo sluha. Opozoril je na pomen preventive in pravočasne uporabe zaščite sluha ter predstavil rešitve, kot so dodatni brezžični mikrofoni in napredni slušni aparati z Bluetooth povezavo. Prav tako je poudaril, da tehnološki napredki na področju slušnih aparatov omogočajo večjo diskretnost in udobje pri uporabi, saj so sodobni slušni aparati vse manjši, a hkrati zmogljivejši.

Njegova predstavitev je bila izjemno koristna, saj je ponudila vpogled v to, kako lahko sodobna tehnologija pomaga osebam z izgubo sluha pri vsakdanjem življenju. Posebej je izpostavil pomen pravilne izbire in nastavitve slušnih aparatov, saj se mnogi uporabniki na začetku soočajo z izzivi pri prilagajanju na nove zvoke. Opozoril je na pomembnost individualiziranega pristopa pri izbiri slušnih aparatov, saj ima vsak uporabnik drugačne potrebe, stopnjo izgube sluha in življenjski slog, kar vpliva na optimalno izbiro naprave.

Poleg tega je predstavil pomen dodatne opreme, kot so indukcijske zanke in brezžični mikrofoni, ki uporabnikom omogočajo boljšo slišnost v zahtevnih zvočnih okoljih, na primer pri gledanju televizije, uporabi mobilnih telefonov ali pri poslušanju predavanj. Poudaril je, da podjetje AUDIO BM nenehno sledi tehnološkemu razvoju in si prizadeva, da so takšne rešitve dostopne čim širšemu krogu uporabnikov. Prav zaradi tega v svojih slušnih centrih zagotavljajo strokovno svetovanje in preizkus različnih pripomočkov, kar uporabnikom omogoča lažjo odločitev glede izbire opreme.

Zaključil je z mislijo, da je izguba sluha izziv, ki ga je mogoče uspešno obvladovati s pravo kombinacijo tehnologije, strokovne podpore in osebne motivacije. AUDIO BM s svojim delovanjem prispeva k izboljšanju dostopnosti teh rešitev, saj poleg prodaje slušnih pripomočkov ponuja tudi izobraževanja in svetovanje za uporabnike ter njihove bližnje. S tem podjetje ne le širi ozaveščenost o možnostih izboljšanja sluha, temveč tudi aktivno sodeluje pri iskanju najustreznejših rešitev za posameznike.

Zaključek

Dogodek je ponudil celovit vpogled v izzive, s katerimi se soočajo osebe z izgubo sluha, ter v rešitve, ki lahko bistveno izboljšajo njihovo kakovost življenja. Govorci so poudarili pomen zgodnjega odkrivanja težav s sluhom, saj lahko pravočasna diagnoza in obravnava preprečita resne posledice na socialnem in kognitivnem področju. Izpostavljen je bil tudi pomen rehabilitacije, ki vključuje terapije, uporabo tehničnih pripomočkov in podporo bližnjih, kar omogoča lažje vključevanje v vsakdanje življenje.

Poleg reševanja že obstoječih težav je bila poudarjena tudi nujnost preventive. Večina primerov izgube sluha bi se lahko omilila ali celo preprečila s pravočasnimi ukrepi, kot so varovanje sluha pred prekomernim hrupom, ozaveščanje o tveganjih in redni pregledi sluha. Hkrati pa napredek v slušni tehnologiji omogoča boljšo komunikacijo ter večjo samostojnost naglušnih oseb.

Dogodek je dokazal, da s povezovanjem strokovnjakov, uporabnikov in organizacij lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja oseb z izgubo sluha. Ključno sporočilo dogodka je bilo, da zgolj tehnologija ni dovolj – nujna je tudi širša družbena podpora in prilagoditve v okolju, ki omogočajo enakovredno sodelovanje oseb z izgubo sluha v družbi. Le z medsebojnim sodelovanjem in ozaveščanjem lahko ustvarimo vključujoče okolje, kjer bo imela vsaka oseba enake možnosti za polno in kakovostno življenje.