IZSLEDKI ANKETE O IZKUŠNJAH S SLUŠNIMI APARATI

Anonimni vprašalnik, ki so ga pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pod vodstvom podpredsednice Jasne Urban izvedli med uporabniki slušnih aparatov, je razkril pomembne vpoglede v izkušnje uporabnikov ter opozoril na ključne izzive in priložnosti za izboljšave.

Analiza odgovorov kaže na različne vidike uporabniške izkušnje – od poslušanja in udobja slušnih aparatov do zadovoljstva z življenjsko dobo baterije in splošnim prilagajanjem zvoka v različnih okoljih.

Eno od glavnih poizvedovanj je bilo usmerjeno v to, ali imajo uporabniki težave pri poslušanju s trenutnimi slušnimi aparati. Skupno 69,9 % vprašanih poroča, da doživlja težave – bodisi redko, občasno ali pogosto, 6,9 % pa ima nenehno težave s slušnimi aparati. To razmerje kaže na pomembno potrebo po izboljšavah funkcionalnosti aparatov za zagotavljanje zanesljivejše izkušnje poslušanja.

Vprašanje o izboljšanju kakovosti življenja zaradi uporabe slušnih aparatov je poudarilo njihov zelo pozitivni vpliv na življenje uporabnikov. Skoraj polovica uporabnikov (46,6 %) je poročala o konkretnem izboljšanju, dodatnih 47,9 % pa o opaznem napredku v kakovosti življenja. Le 5,5 % uporabnikov ni opazilo sprememb, kar pomeni, da je za večino uporabnikov vpliv slušnih aparatov izredno pomemben.

Tudi udobje slušnih aparatov pri daljši uporabi je eden izmed ključnih dejavnikov uporabniške izkušnje. Več kot dve tretjini uporabnikov (69,9 %) ocenjuje svoje aparate kot precej ali zelo udobne, le 1,3 % pa kot neudobne. Kljub temu skoraj tretjina uporabnikov opisuje udobje kot srednje, kar nakazuje možnosti izboljšav. Raziskava, kaj uporabnike moti pri nošenju, bi lahko ponudila vpogled v dodatne izboljšave udobja.

Doba trajanja baterije je pokazala mešane rezultate: 46,6 % uporabnikov je izrazilo srednje zadovoljstvo, 28,8 % je z dobo trajanja baterije zadovoljnih, le 6,9 % pa zelo zadovoljnih. To pomeni, da je več kot polovica uporabnikov zadovoljna z baterijo, vendar le pogojno, saj pogosto izražajo potrebo po menjavi ali polnjenju baterij. Na drugi strani 14,7 % uporabnikov doživlja izrazito nezadovoljstvo, pri čemer je majhen delež (2 %) že prešel na alternativne vire napajanja. Možnost nadaljnjega razvoja polnilnih sistemov bi bila za te uporabnike koristna, saj bi dodatne alternative lahko zmanjšale potrebo po pogostem polnjenju ali menjavi baterij.

Pogosti izziv, na katerega so opozorili uporabniki, je tudi jakost zvoka v različnih okoljih. Kar 53,4 % uporabnikov ocenjuje zmogljivost zvoka kot zadovoljivo ali slabše, le 13,7 % uporabnikov pa ocenjuje zvok kot odličen. Ta podatek nakazuje potrebo po natančnejših prilagoditvah slušnih aparatov glede na razmere v okolici, saj bi uporabniki v hrupnih prostorih potrebovali bolj prilagojeno zmogljivost, ki bi nemoteno sledila pogovorom in zvokom v svoji okolici.

Uporabniki so v odgovorih omenili tudi izzive pri vzdrževanju in skrbi za aparate. 38,4 % jih poroča o manjših izzivih, 17,8 % uporabnikov pa opaža zmerne izzive pri vzdrževanju, kar kaže na potrebo po dodatni pomoči pri vzdrževanju. Nekateri uporabniki so celo opozorili, da so manjši slušni aparati zahtevnejši za uporabo.

Na vprašanje o pogostosti obiskov pri akustiku je 46,6 % uporabnikov odgovorilo, da ga obiščejo občasno, medtem ko 30,1 % to počne redno. Takšna pogostost obiskov nakazuje, da uporabniki potrebujejo prilagojeno podporo, vendar ne v obsegu, ki bi zahteval pogosto vzdrževanje.

Zanimivo je, da se kar 75,3 % uporabnikov odloča za nadstandardne slušne aparate, kar kaže na veliko pripravljenost za doplačila, ki v 28,3 % primerov presegajo 1200 evrov.

Na koncu vprašalnika so uporabniki podali svojo oceno o priporočljivosti slušnih aparatov. Skoraj tri četrtine anketirancev (75 %) bi svoje aparate priporočilo drugim, kar kljub izpostavljenim težavam in izzivom potrjuje visoko stopnjo zaupanja in zadovoljstva.

Izsledki raziskave prinašajo dragocen vpogled v uporabniško izkušnjo slušnih aparatov in ponujajo pomembne usmeritve za prihodnji razvoj. Medtem ko potrjujejo pozitiven vpliv aparatov na kakovost življenja, opozarjajo tudi na specifične pomanjkljivosti, na katere se morajo še osredotočiti za izboljšave.

Vir: Tiskana izdaja revije Iz sveta tišine, november-december 2024

Še več informacij: spletna stran Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije: https://zveza-gns.si/