IZOBRAŽEVANJE – AKADEMIJA ZA SLUŠNE AKUSTIKE, LUEBECK, NEMČIJA, 2024

Letos se je kar 8 članov ekipe AUDIO BM odpravilo na izobraževanje na sever Nemčije. Nina, Marija, Denis, Dejan, Luka, Rok, Aljaž in Vlado smo se udeležili programa praktičnega dela SIHA (Swiss International Hearing Academy).

V Luebecku je pod okriljem Akademije za slušne akustike organizirana poletna akademija, na kateri smo letos sodelovali slušni akustiki iz Egipta, Švice, Grčije, Slovaške, Romunije in Slovenije.

En teden smo preživeli na kampusu Akademije, se tam praktično in teoretično izobraževali in naučene novosti testirali na pravih strankah, ki so privolile v sodelovanje z Akademijo.

Teoretično izobraževanje

Teoretično izobraževanje po programu SIHA se je že začelo že spomladi, torej veliko prej, preden smo odšli v Luebeck. S pomočjo spleta, spletnih seminarjev in preko odlično organiziranih modulov smo se poglobili v številne teme s področja sluha in slušne akustike. Te naloge še vedno rešujemo in so tudi predmet ocenjevanja s strani mentorjev in profesorjev. Vsak modul se dotika različnih stopenj v procesu slušne rehabilitacije in to precej poglobljeno. Vsak modul ima tudi več praktičnih nalog, katere so prav tako predmet ocenjevanja s strani mentorjev in profesorjev.

Kako je potekalo praktično izobraževanje na akademiji za slušne akustike v Luebecku?

Znotraj kampusa se poleg akademije nahaja tudi inštitut za slušne aparate (DHI – Deutsches Hörgeräte Institut GmbH), kjer prav vsak model slušnega aparata, ki je planiran za prihod na nemško tržišče, mora biti predhodno odobren in testiran s strani inštituta. Ta del kampusa je tudi edini skrivnosten, v katerega ni vstopa, tako za nas obiskovalce, kot tudi za same predavatelje. Vstop v laboratorij je dovoljen izključno zaposlenim na točno tem delovnem mestu.

Vsi ostali prostori so nam bili nazorno predstavljeni in v vsakemu od njih smo se tudi praktično izobraževali. Veliko nam je pomenilo, da smo lahko slišano na predavanjih tudi sami lastnoročno preizkusili. Ogromno je sob za prilagajanje slušnih aparatov ter nekaj učilnic, ki so namenske za točno določen del postopka rehabilitacije sluha. Veseli smo, da smo prav v vsaki preživeli po nekaj ur in si umazali roke prav z vsemi možnimi materiali. Zanimivo je bilo tudi delati z drugačnimi materiali različnih proizvajalcev in drugačnih sistemov, kot smo jih vajeni v Sloveniji. Ob tem smo ugotovili, da v AUDIO BM že uporabljamo vrhunske materiale in postopke.

Najprej smo spoznavali kako slušna rehabilitacija poteka v Nemčiji in kako je regulirana. Beseda regulacija je bila ogromno rabljena. V Nemčiji imajo regulacij malo morje in nič drugače ni na področju slušne akustike, praktično vsaka stvar je regulirana in slušni akustiki nosijo veliko in tudi zakonsko odgovornost pri svojemu delu.

Zelo pomembno vlogo igra anamneza, preučevanje vse zdravniške dokumentacije, ki nam je na voljo in razumevanje posameznih potreb oseb s slušnimi težavami. Le-te so zelo individualne in poglobljene. Šele pravilno razumevanje zgodovine težav s sluhom in življenjske dinamike posameznika ter težav s katerimi se sooča, nam poda osnovo za začetek rehabilitacije in uspešen zaključek.

Detajlno smo se poglobili v avdiogram in delo z avdiometrom. Tudi te meritve smo praktično izvajali in merili sluh na različnih avdiometrih, ter utrjevali pravilen način maskiranja. Čeprav znamo pri temi maskiranja v različnih literaturah najti ne ravno enak način maskiranja, se ta spet ne razlikuje toliko. Princip je isti, le vrednosti maskiranj se nekoliko razlikujejo in tudi sam način zna malenkost odstopati. Tudi klasifikacija naglušnosti se od države do države nekoliko razlikuje, a v manjši, zanemarljivi meri.

Urili smo se v odkrivanju napak delovanja slušnih aparatov. To je bila res zanimiva in predvsem zabavna izkušnja. Nekoliko je spominjala na izkušnjo pobega iz sobe, saj smo prejeli različne slušne aparate z večjimi in manjšimi defekti, naša naloga je bila najti in ugotoviti napake vsakega posameznega aparata. Zaklenjeni sicer nismo bili, a se iz sob nismo odpravili, dokler nismo ugotovili prav vseh napak. Svoj nabor rešitev smo precej nadgradili in spotoma spoznali nekaj praktičnih in zanimivih trikov za lažje in takojšnje odkrivanje določenih ponavljajočih se napak.

Poglavje, ki je bilo zanimivo predvsem iz vidika skoraj nasprotujočih si mnenj predavateljev, se je dotikalo dodatnih funkcij slušnih aparatov. Delo z naglušnimi je individualno, kjer nam ena šablona nikakor ne pride v poštev, če želimo vsakomur najti optimalno slušno rešitev z upoštevanjem vseh vidikov. Da se med različnimi pristopi v danem primeru čim bolje odločimo, je potrebno poznavanje različnih pristopov in imeti širši pogled na možne rešitve. Podrobneje smo se dotaknili najpomembnejših funkcij kot so zmanjševanje hrupa, vetra, nižanje oz. prestavljanje frekvenčnega območja ter usmerjenost mikrofonov in se poglobili v koristi strank, ki jih te funkcije prinašajo. Tudi te smo praktično lahko preizkusili na strankah, ki so privolile v sodelovanje z Akademijo.

Temeljito smo predelali sistem REM (Real Ear Measurement), katerega smo prav tako preizkusili s strankami in bili navdušeni nad njegovimi rezultati. Gre za natančno meritev izhodnega zvoka in njegove resonance v samem sluhovodu in tik pred bobničem. REM se v Nemčiji mora uporabljati pri rehabilitaciji sluha otrok in mladostnikov, to je regulirano, se pa uporablja tudi pri delu z odraslimi, saj nam poda eksaktno stanje v sluhovodu. Čeprav je sam postopek meritve kar dolgotrajen, dolgoročno gledano lahko privarčuje na porabljenem času za iskanje prave nastavitve slušnega aparata.

Veliko časa in pozornosti smo namenili formulam s katerimi določimo način prilagoditve slušnih aparatov dani naglušnosti in podrobno predelali razlike med njimi. Zanimivo in zelo poučno je bilo videti v prenesenem pomenu različne odtenke sivih barv v sicer izključno črno-beli, dvopolni zadevi. Dotaknili smo se vseh prednosti in slabosti različnih formul in praktičnih nasvetov kdaj in v kakšnih primerih nam lahko ena da boljše rezultate in obratno. Posplošeno se uporabljata predvsem dve formuli, NAL in DSL. Te se delita še na NAL oz. NL2 in pa na pediatrično in navadno DSL formulo. Zanimivo je bilo izvedeti kako le ena izmed njiju črpa in upošteva podatke praga bolečine sluha in kako druga to mejo le predvideva, kar je za osebe s povišano občutljivostjo na (glasne) zvoke sila pomembno pri uspešnosti njihove slušne rehabilitacije.

Najmanj novosti je bilo na področju ušesnih vložkov oz. nekoliko natančneje povedano, pri samem jemanju odtisov ušes. Zanimivo je bilo primerjati različne materiale. Čeprav v podjetju AUDIO BM uporabljamo najsodobnejšo tehnologijo skeniranja odtisov, 3D modeliranja in tehnologijo 3D tiskanja, smo naravnost uživali v praktičnem delu, kjer smo ušesni vložek izdelali na star način. Danes je že vse računalniško in prav užitek je bilo izdelati ušesni vložek tako, kot se je to nekoč delalo. Na ta način smo spoznali določene zakonitosti na čisto drugačen način. Tehnološki napredek nam je olajšal in pohitril marsikaj, vendar nas je hkrati tudi nekoliko opeharil užitka in rabe sivih celic.

Zadnji dan smo namenili dodatkom za slušne pripomočke ALD (Assistive Listening Devices), kateri so po našem mnenju pri nas premalo razširjeni in sprejeti, pa tako uporabni so! Koliko težav lahko reši npr. oddaljen mikrofon in v kako veliki meri lahko mladim študentom, šolarjem in dijakom olajša učenje in napredovanje v šoli in zaposlenim v njihovih službah ter tudi pri druženjih starejših. Opažamo, da se včasih se od slušnih aparatov pričakuje preveč, da so pričakovanja tega odličnega slušnega pripomočka včasih postavljena nerealno. V večini teh primerov lahko dodatki za slušne aparate dosežejo prav to, kar se je v samem začetku pričakovalo od samih slušnih aparatov, npr. slišanje in razumevanje oddaljenih sogovornikov s prenosnim mikrofonom, kristalno čist zvok iz televizije preko dodatka za gledanje televizije, kristalno čist zvok preko indukcijske zanke in telefonske tuljavice, vgrajene v slušni aparat. Vsi ti pripomočki, kot že samo ime pove, dodobra asistirajo pri poslušanju in prekašajo ovire, ki jih sam slušni aparati ne morejo preseči.

Področja praktičnega izobraževanja so bila:

• Komunikacija s klienti, anamneza, zdravstvena zgodovina in ocenjevanje potreb klienta
• Otoskopija, jemanje odtisov ušes in akustične lastnosti ušesnih vložkov
• Praktične osnove avdiometrije: zračna prevodnost, kostna prevodnost, maskiranje, govorna avdiometrija
• Tehnologija slušnih aparatov, preverjanje delovanja slušnih aparatov in reševanje težav z njimi
• Dodatki za slušne aparate
• Subjektivna evalvacija in validacija rehabilitacije
• Profesionalna izmenjava izkušenj
  
  

Področja spletnega izobraževanja, ki še poteka, zajema:

• Medicina in anatomija ušesa
• Psihologija
• Avdiologija
• Ušesni vložki

V Sloveniji je izobraževanje slušnih akustikov žal prepuščeno vsakemu dobavitelju, saj formalnega izobraževanja za slušnega akustika nimamo.

Žal ob obisku slušnega centra ne morete vedeti, ali vas bo obravnaval strokovno usposobljen slušni akustik, ali nekdo, ki je opravil le neko krajše izobraževanje, ali še to ne. Pogosto so taka izobraževanja celo bolj prodajno, kot strokovno naravnana.

V AUDIO BM z ljubeznijo in strokovno poskrbimo za boljši sluh naših strank, zato veliko časa in sredstev namenjamo rednemu strokovnemu izobraževanju.

Zadovoljstvo naših strank nam pove, da smo na pravi poti. Če imate težave s sluhom, dovolite da na poti do boljšega sluha pomagamo tudi vam.

Luka, Nina, Denis, Vlado, Rok, Aljaž, Marija, Dejan

Arhiv:

Prvo izobraževanje na akademiji za slušne akustike leta 2017: https://www.audiobm.si/izobrazevali-smo-se-na-akademiji-za-slusne-akustike-lubeck-nemcija/

Izobraževanje leta 2018: https://www.audiobm.si/izobrazevali-smo-se-na-akademiji-za-slusne-akustike-lubeck-nemcija-2/

Izobraževanje leta 2019: https://www.audiobm.si/izobrazevanje-audio-bm-slusnih-akustikov-na-akademiji-za-slusne-akustike-v-lubecku-nemcija/ Izobraževanje 2022: https://www.audiobm.si/izobrazevanje-audio-bm-slusnih-akustikov-v-nemciji-univerza-za-slusne-akustike-v-lubecku/