GLUHA SOBA, ZAZNAVANJE ZVOKA IN TIŠINA
Gluha soba zaduši hrup iz okolice in prepreči odboj zvoka od sten. Prav zaradi slednjega zvok v takšni sobi zveni drugače, kot smo vajeni.
Človeško uho običajno zaznava zvoke med 20Hz do 20.000Hz. Ali je torej za človeka tišina vse, kar je nižjih ali višjih frekvenc od navedenega? To drži le deloma, saj je za takšno trditev le omenjen podatek premalo. Nizke frekvence namreč človeško uho zaznava bistveno slabše, kot visoke. Na primer: slušni prag pri človeku naj bi bil pri frekvenci 1000Hz pri 0dB. Najbolje človek zaznava zvok med 3000Hz in 4000Hz, pri najnižji frekvenci 20Hz pa zaznamo zvok, če ima 60dB – 70 dB amplitude nivoja zvočnega tlaka. Pogovor na razdalji enega metra poteka na okoli 60dB, če ne kričimo. Frekvencam nad 20.000Hz rečemo ultrazvok, tistim pod 20Hz pa infrazvok.
Zanimivosti o tišini, gledano z vedenjskega zornega kota. Občutenje tišine je odvisno od družbenega konteksta. Poznamo prijetno in neprijetno tišino. Če med pogovorom zmanjka tem, lahko nastane neprijetna tišina, sploh če se s človekom šele spoznavamo. Z nam znano osebo pa so tudi trenutki tišine lahko zelo prijetni in sproščujoči. Ko se pojavi tišina je zelo pomemben kontekst saj je od tega odvisno, kako jo občutimo. Če se tišina pojavi v kontekstu »kuhanja mule«, je zagotovo zelo neprijetna. Po domače temu tudi rečemo, da imamo »tiho mašo«.
Ko smo sami doma smo lahko v prijetni tišini, nekateri ljudje pa je ne prenesejo, zato si vklopijo različne zvočne naprave.
Pomembno je, da znamo kdaj biti sami s svojimi mislimi in da smo v miselni tišini. V sedanjem času imamo običajno kar težave s tem. Vajeni smo, da nas nekaj stalno animira in posledično težko umirimo misli.
Še nekaj zanimivosti o tišini:
- vse več govorcev uporablja tišino kot retorično sredstvo s katerim pritegnejo pozornost poslušalcev
- če bi se dlje časa nahajali v gluhi sobi bi nam hitro postalo zelo neprijetno
- znana teorija pravi, da človeški pogovor vsakih 7 minut zamre
- veliko konstantnega zvoka nas lahko utrudi, zato ne pozabimo, da ima tišina blagodejni učinek, saj si telo med tišino odpočije in zniža se raven stresnega hormona
- iz tišine in dolgčasa se pogosto razvije ustvarjalnost
- ljudje, ki imajo tinitus (šumenje ali piskanje v ušesih oz. v glavi) pravijo, da niso nikoli v tišini
