Kategorija: Zaščita sluha

Navodila za osebe s tinitusom je pripravil Avdiovestibulološki center, UKC Ljubljana. V AUDIO BM se zahvaljujemo za dovoljenje za objavo in vabimo k branju.

Spoštovani, navedli smo nekaj dejstev o tinitusu z željo, da bolje razumete vaše težave, da odženemo strah pred resno boleznijo, ki je močno prisoten pri osebah s tinitusom, ter da vam razložimo, kako se lahko z njim spopadete.

Beseda tinitus prihaja iz latinske besede tinnere, kar pomeni zvoniti. Tinitus (šumenje/piskanje) je simptom in ne bolezen. V ožjem smislu pomeni subjektivno zaznavanje zvoka brez zunanjega dražljaja, ki nastane zaradi neustreznega draženja slušne poti in slušne skorje. To pomeni, da v okolici tega zvoka ni, drugi ga ne slišijo, vi pa zaznavate pisk ali šumenje v enem ali obeh ušesih ali v glavi (subjektivni tinitus). Slišite lahko različne tone, piskanje, šumenje, zvonjenje, mrmranje, čričke ali pa kakšno melodijo. Tinitus je po različnih študijah prisoten pri 5–30 % odrasle populacije. Le 6 % ljudi ima zaradi tinitusa neznosne težave ter zaradi tega poiščejo zdravniško pomoč. Tinitus imajo lahko tudi otroci (nekje v 15–50 %).

Tinitus lahko nastane zaradi procesov, ki prizadenejo polžka, slušno pot in/ali osrednje živčevje. V ušesih se šumenje lahko sliši tudi zaradi težav z vratno hrbtenico, čeljustnim sklepom, mišicami na glavi in vratu, boleznimi žil, zaradi bolezenskih sprememb možganovine …

Tinitus večinoma nastane kot posledica izgube sluha, izpostavljenosti močnemu hrupu, poškodbe ali psihičnega in čustvenega stresa.

Cilj naše obravnave oseb s tinitusom je izključiti bolezni, ki se jih lahko pozdravi z operacijo ali drugimi vrstami zdravljenja. To so predvsem vnetja, možganski tumorji, žilne spremembe, otoskleroza (bolezen, pri kateri pride do zakostenevanja v področju stremenčeve ploščice). Pri težavah s skepi, mišicami ali vratno hrbtenico lahko fizioterapija omili težave.

Pri zdravljenju oseb, ki so zaradi tinitusa prizadeti ter je okvarjena njihova kakovost življenja, uporabljamo maskiranje – prekrivanje. Cilj je omogočiti možganom, da se »navadijo« na neprestano šumenje. Šumenje se lahko prekrije s šumi iz okolja, zvoki narave, prijetno glasbo ali z zvoki in toni, ki jih proizvede slušni aparat. Zvok, s katerim prekrivamo tinitus, mora biti tišji od samega zvoka šumenja. Cilj prekrivanja je navajanje možganov na zvok šumenja (podobno, kot ste se navadili na občutek »tiščanja« ure na roki, kravate, prstana …).

Pri osebah, ki so istočasno naglušne, velikokrat pomaga že uporaba slušnega aparata.

Določeno število oseb je zaradi neznosnega šumenja tudi psihično spremenjenih. V takšnih primerih je primerno pomagati tudi z zdravili proti depresiji (potrtosti) in anksioznosti (občutku prestrašenosti in ogroženosti).

Na zvišanje kakovosti življenja oseb s tinitusom vpliva kognitivno vedenjsko zdravljenje, ki ga večinoma izvajajo psihologi. Pomembno vlogo igra tudi izobraževanje oseb o samem tinitusu. Za čim bolj učinkovito odpravljanje težav zaradi tinitusa vas prosimo za vaše zavzeto sodelovanje. Postavili vam bomo več vprašanj o vašem zaznavanju tinitusa, kdaj in kako se pojavi, njegovemu spreminjanju, zanimala nas bodo tudi druga obolenja. Izpolnili boste vprašalnik, ki se neposredno nanaša na vaše težave s tinitusom. Z otorinolaringološkim pregledom in funkcionalnimi preiskavami notranjega ušesa ter pogosto tudi s slikovno obravnavo bomo poskušali izključiti morebitna bolezenska stanja s področja, ki ga pokriva otorinolaringologija.

Osebam, ki imajo zaradi tinitusa zelo slabo kakovost življenja, svetujemo vključitev v skupinsko obravnavo. V tej skupinski obravnavi, tako imenovani »tinnitus skupini«, sodelujejo oseba s tinitusom, zdravnik in psiholog. Zdravnik in psiholog s strokovnimi nasveti in izobraževanjem osebam s tinitusom poskušata pomagati (s približno 70 % uspešnostjo). Izjemnega pomena je druženje oseb s podobnimi težavami, saj je za nas ter za ostale osebe s tinitusom v skupini neprecenljivo deljenje izkušenj glede prizadetosti in vrste pomoči glede tinitusa.

Pomembno je vedeti, da lahko pri zdravljenju tinitusa največ naredi oseba sama. Potrebni so primerna motivacija, zaupanje in vztrajnost.

Z vztrajnostjo osebe in dolgotrajnejšim prizadevanjem za njegovo premagovanje ostaja tinitus zelo moteč le izjemoma.

POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA:

Kaj je tinitus?

• Tinitus pomeni, da slišite zvok v glavi ali v ušesih, ki nima izvora v vaši okolici.
• Lahko slišite piskanje, šumenje, mrmranje, zvonjenje.
• Zvok je lahko konstanto prisoten ali ga slišite le občasno.
• Lahko ga slišite v enem ali obeh ušesih ali v glavi.
• Nekateri na začetku iščejo vir zvoka potem ugotovijo, da je zvok nastaja v ušesu ali v glavi.
• Nekateri imajo »muzikalni tinitus«, kjer je zvok, ki ga slišijo podoben melodiji oz. pesmi.

Kdo ima tinitus?

• Tinitus ima veliko ljudi, tudi majhni otroci.
• Eden od treh ljudi se v toku življenja sreča s tinitusom.
• Eden od desetih ljudi ima trajen tinitus.
• Nekatere ljudi tinutus ne moti oz. zaradi njega niso prizadeti.
• Nekateri ljudje so zaradi tinitusa prizadeti.
• Nekatere ljudi tinitus zelo vznemirja.

Kaj povzroča tinitus?

• Tinitus ni bolezen.
• Tinitus je posledica nekoliko spremenjene možganske aktivnosti.
• Spremembe v ušesih, kot so vnetje, prehlad ali ceruminalni zamašek, lahko povzročajo začasen tinitus.
• Izpostavljenost glasnim zvokom skozi daljše časovno obdobje, kot so stroji ali glasba na koncertih, lahko povzročijo tinitus.
• Začne se lahko po stresnem dogodku. Ko se stresno obdobje konča, tinnitus lahko izzveni.

Kaj naj naredim?

• Poslušajte navodila zdravnika.
• Psiholog vam bo pomagal z nasveti.
• Zdravniki vam bodo pomagali, da boste boljše razumeli in obvladali svoj tinitus, ne bodo pa ga mogli ustaviti.
• Najbolj pomembno je, da se ukvarjate s stvarmi, ki vas veselijo, mogoče na kakšen drug način, recimo z glasbo v ozadju.
• Pri večini ljudi se težave v zvezi s tinitusom sčasoma omilijo.
• Na začetku lahko tinitus doživljate zelo intenzivno, grozeče, sčasoma boste manj pozorni nanj.

Kako si lahko pomagam sam?

• Pogovarjajte se z drugo osebo, ki ima podobne težave.
• Vključite se v tinitus skupino.
• Sproščajte se.
• Enostaven način sproščanja je, da sedete na mirno mesto ter nekajkrat zelo počasi in globoko vdahnete. Ob temu lahko tudi poslušate mirno glasbo v ozadju. Začutite, kako zrak prihaja v vaše telo in ga potem zapušča. Tako dihajte, dokler se ne sprostite.
• Zvočna obogatitev okolja pomaga veliko ljudem – radio, glasba ali zvoki narave, kot so šumenje reke ali petje ptic.
• Meditacija vam lahko pomaga, da najdete mir in »tišino«.
• Najdite načine sproščanja, ki vam bodo pomagali, da lažje spite.
• Sami boste našli stvari, ki vam najbolj pomagajo.

Ali pri tinitusu pomagajo zdravila (tablete)?

Študije niso dokazale učinkovitosti nobene spojine, zelišča, vitamina ali minerala pri zdravljenju tinitusa. Za paciente, ki imajo istočasno katero drugo bolezen, je pomembno, da predpisana zdravila jemljejo naprej. V primeru, da trpite zaradi anskioznosti in/ali depresije, je izrednega pomena, da svoja zdravila redno jemljete.

SKRB ZA SLUH

• Izogibajte se hrupnim dogodkom.
• Ob izpostavljenosti hrupu nosite zaščito.
• Zgodaj začnite skrbeti za svoje zdravje z zdravim načinom življenja.
• V primeru, da že imate kronična internistična obolenja, svetujemo redno vodenje in sledenje teh bolezni ter redno jemanje predpisanih zdravil.

Univerzitetni klinični center Ljubljana
Klinika za otrinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo
Avdiovestibulološki center
Zaloška 2, SI-1525 Ljubljana

Pripravil: Avdiovestibulološki center, UKC Ljubljana; oblikovanje: Ana Vedlin; foto: Adobestock; marec 2019

Povezava do navodila v PDF obliki >>

Izguba sluha v srednjih letih je povezana z večjimi možnostmi zmanjšanja kognitivnih sposobnosti in demenco v poznejših letih, kaže velika študija na Tajvanu. Raziskovalci so spremljali več kot 16.000 moških in žensk ter ugotovili, da je naglušnost odkrita pri osebah starih med 45 in 65 let, več kot podvojila verjetnost za diagnozo demence v naslednjih desetih letih.

Tudi blage stopnje izgube sluha so lahko dejavnik tveganja, zato so zaščita sluha, presejalni testi in slušni aparati lahko pomembno sredstvo za zmanjšanje kognitivnih tveganj, piše študijska skupina v JAMA Network Open.

“Izguba sluha je potencialni reverzibilni dejavnik tveganja za demenco, vključno z Alzheimerjevo boleznijo,” je dejal višji avtor študije Charles Tzu-Chi Lee z Nacionalne univerzitetne tajvanske univerze v Tajpeju. Pretekle raziskave kažejo, da je približno dve tretjini tveganja za demenco dedno ali genetsko, kar pomeni, da je približno tretjina tveganja posledica spremenljivih dejavnikov, je opozoril Lee. Med spremenljivimi dejavniki tveganja izguba sluha predstavlja približno 9% tveganja za demenco, večji delež kot dejavniki, so hipertenzija, debelost, depresija, diabetes in kajenje.

“Zgodnja identifikacija izgube sluha … in uspešna rehabilitacija sluha lahko ublaži negativne učinke izgube sluha,” je Lee povedal Reuters Health po elektronski pošti. “Vendar idealen čas za pregled izgube sluha za zmanjšanje tveganja za demenco ostaja nejasen.”

Lee in njegov sodelavec Chin-Mei Liu iz tajvanskih centrov za nadzor bolezni sta analizirala podatke o osebah, starih 45 let in več, iz tajvanske nacionalne podatkovne baze zdravstvenega zavarovanja. Analizirala sta 8.135 na novo diagnosticiranih bolnikov z izgubo sluha med letoma 2000 in 2011 in enako število podobnih oseb brez izgube sluha in jih spremljali vse do leta 2013.

Vsi so bili na začetku brez demence, toda sčasoma se je pri 1868 ljudi razvila demenca – 59% jih je prišlo iz skupine z izgubo sluha.

Med osebami z izgubo sluha so odkrili nove primere demence s stopnjo 19 na 10.000 ljudi v primerjavi s 14 na 10.000 brez izgube sluha. Na splošno je bila izguba sluha povezana s povečanjem tveganja za demenco za 17%, so izračunali raziskovalci.

Ko so si ogledali podskupino ljudi, je bilo povečano tveganje koncentrirano v najmlajši starostni skupini. Med temi 45-65 je bilo tveganje za demenco 2,2-krat večje pri tistih, ki so imeli izgubo sluha.

“Ta študija kaže, da bi bilo treba presejalne teste opraviti, ko so ljudje srednjih let,” je dejal Lee.

Rezultati so upoštevani pri spremenljivkah, kot so spol, starost in vrsta zavarovanja, ter drugih znanih tveganjih za upad kognitivnih spodobnosti in demenco. Med njimi je bilo šest drugih stanj povezanih s povečanim tveganjem za demenco: cerebrovaskularna bolezen, diabetes, tesnoba, depresija, alkoholne bolezni in poškodbe glave.

“Pri staranju prebivalstva bo demenca predstavljala enega največjih izzivov za družbo v tem stoletju,” je dejal David Loughrey z Inštituta za nevroznanost Trinity College iz Dublina.

“Prvič v človeški zgodovini je več ljudi starejših od 65 let, kot mlajših od 5 let,” je za Reuters Health dejal po elektronski pošti. „Farmakološka zdravila za najpogostejši vzrok demence, Alzheimerjevo bolezen, nudijo učinke, ki spreminjajo simptome. To je pripeljalo do predlogov, da bo morda bolj koristna sprememba pristopa k preprečevanju in ne zdravljenju po diagnozi. “

Prihodnje študije bodo preučile, ali reševanje težav, ki nastanejo zaradi izgube sluha lahko zmanjša tveganje za demenco, piše študijska skupina.

“Dober sluh je za kakovostno življenje velikega pomena,” je dejal dr. Richard Gurgel z univerze v Utahu v Salt Lake Cityju. “Izguba sluha je več kot samo sluh. Izguba sluha vpliva na način, kako komuniciramo in se povezujemo med seboj, “je dejal v elektronskem sporočilu. “Izguba sluha vpliva na splošno zdravje starejših odraslih, vključno z njihovim čustvenim počutjem in socialno aktivacijo/izolacijo.”

Brezplačno preverite svoj sluh – naročite se sedaj >>

Ni presenetljivo, da ima veliko glasbenikov tinitus. Le pomislite na zadnji koncert ali dogodek z živo glasbo, ki ste ga obiskali. Je v vaših ušesih kasneje zvonilo? To je samo eden od znakov, da ste bili izpostavljeni prevelikemu hrupu. Predstavljajte si, da ste glasbenik na odru. Sedenje za bobnom ali igranje na električno kitaro je lahko zelo glasno in pogosto presega celo 100 decibelov.

Izpostavljenost glasnim zvokom lahko škoduje sluhu (tudi vašemu). Stalno zvonjenje ali piskanje v ušesih oz. v glavi se imenuje tinitus in je med glasbeniki zelo pogost.

Tukaj je nekaj svetovno poznanih glasbenikov, ki so priznali, da imajo tinitus:

Brian Wilson – Član skupine The Beach Boys je skoraj popolnoma gluh na svoje desno uho. Obstaja več govoric, kako naj bi sluh izgubil. Verjetno izvira iz dolgoletne izpostavljenosti glasni glasbi. Oglejte si film Ljubezen in milost, da bi dobili boljšo predstavo o tem, kako je bilo za časa Wilsona živeti s tinitusom.

Chris Martin – Coldplayov ‘frontman’ pogosto nosi ušesne čepke, ko poje na svojih koncertih. Medtem, ko bo njihovo nošenje pomagalo preprečiti bodočo škodo, ni nobenega načina, da bi popravili škodo, ki jo je povzročilo več kot 10 letno nastopanje.

Phil Collins – Kot samostojni umetnik in kot član skupine Genesis je bil Phil Collins vsak dan izpostavljen glasni glasbi. Iz glasbe se je umaknil, ko je izgubil sluh na levo uho.

Eric Clapton – V začetku leta 2018 je Eric Clapton razkril, da ima tinitus. Ušesna živca naj bi imel precej poškodovana, zato v zadnjem času težko nastopa. V preteklosti je bil znan po svojih izjemno glasnih kitarističnih vložkih.