glusniki-cepki-alpine-muffy-baby-audio-bm-zascita-sluha-za-otroke-nika-na-tekmi-s-starsi

SKRB ZA OTROŠKI SLUH ALI KAKO ZANJ SKRBIJO STARŠI MALE NIKE

Kadar govorimo o izgubi sluha se najpogosteje pogovarjamo o starostnikih, v zadnjih letih pa te težave vse pogosteje odkrivajo tudi pri mlajšem delu populacije.

Preventiva je absolutno tudi tokrat najboljši odgovor. Slušni akustiki se tega zelo dobro zavedamo in vam v naslednjih vrsticah svetujemo kako se tega lotiti.

Otroci se morajo naučiti zakaj je sluh pomemben oziroma tudi kaj se zgodi, ko slabo slišiš. Naučiti jih moramo kako ravnati ob nenadnih glasnih zvokih. Bodimo jim vzor in se ob nenadnih glasnih zvokih v zavarujmo ali s prsti v ušesih ali pa tako, da se preprosto odmaknemo na varno razdaljo, otroku svetujemo enako.

Naučimo jih, da bodo predvidni pri uporabi slušalk. V kolikor si le teh želijo jim kupite kvalitetne slušalke. Uporaba slušalk naj bo omejena na največ eno uro dnevno in vsekakor ne na najvišji glasnosti.

Novorojenčkom v porodnišnicah napravijo test sluha še pred odhodom domov. Pri večjih otrocih pa smo starši tisti, ki moramo sluh svojih otrok spremljati, v kolikor opazimo težave je test sluha priporočljiv. Mlajšim otrokom test sluha delajo specialisti, ki imajo primerno opremo in znanje, starejše otroke pa lahko za test sluha naročite tudi v naših slušnih centrih.

Nenazadnje in najlažje za sluh svojih otrok poskrbite z ustrezno zaščito. Razne izredno glasne situacije kot so koncerti, dirke, vožnje v glasnih prevoznih sredstvih, športne prireditve in podobno so lahko zelo problematične za sluh. Sluh starejših otrok lahko zavarujete s pomočjo čepkov, mlajše pa opremite z glušniki.

Kot primer odlične prakse vam predstavljamo malo Niko kateri sta mamica Tjaša in očka Alen na najprimernejši način zavarovala sluh. Gospodična je bila vsekakor najbolj srčna navijačica naše vrhunske odbojkarske reprezentance na tekmi svetovnega prvenstva letos.

Tovrstni športni dogodki so zaradi večje mase ljudi zelo glasni, zato so Niki odgovorni starši kupili glušnike Muffy Baby. Zvoke je gospodična vseeno slišala vendar so bili znižani, da za njena ušeska niso bili nevarni.

Fotografije z dogodka prikazujejo, kako je gospodična na dogodkih uživala in celo ujela nekaj minutk spanca. Glušniki so za otroke udobni in omogočajo varno uživanje v sicer preglasnih okoljih.

glusniki-cepki-alpine-muffy-baby-pink-audio-bm-zascita-sluha-za-otroke-Nika-na-tekmi-pociva

Bravo Tjaša in Alen za to potezo, mi jo vsekakor pozdravljamo in ob tem nagovarjamo tudi druge starše, da storijo enako.

Glušnike lahko kupite preko naše spletne trgovine ali v naših slušnih centrih.

Spletni nakup: Muffy Baby roza barva >>

Spletni nakup: Muffy Baby modra barva >>

Lokacije AUDIO BM slušnih centrov >>

Nina-Stopar-Avbar-Slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-zascita-svetovanje-Ljubljana-Novo-mesto
Nina Stopar Avbar
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ljubljana BTC
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Slusni-aparati-AUDIO-BM-ORL-kongres-2022-3

SEPTEMBRA SMO SE PREDSTAVILI NA DVEH DOGODKIH

Za nami je mesec september, ko smo naše delo in ponudbo predstavljali na kar dveh dogodkih. Ponosni smo na dejstvo, da smo letih našega obstoja postali prepoznavni in pripoznani kot zaupanja vreden dobavitelj slušnih aparatov, izdelkov za zaščito sluha in medicinske opreme s področja ORL.

Obelodanili smo tudi odpiranje našega 15. slušnega centra in sicer 15. 11. 2022 ob 15. uri in 15 minut. Kje? Ljubljana, Gosposvetska cesta 8 (v bližini hotela Lev, nasproti Evangeličanske cerkve).

ORL KONGRES Z MEDNARODNO UDELEŽBO, Bled

Od 15. – 17. septembra 2022 je Združenje otorinolaringologov Slovenije Slovenskega zdravniškega društva organiziralo že 8. kongres otorinolaringologov Slovenije. Potekalo je na Bledu. Predstavljene so bile strokovne novosti v slovenski otorinolaringologiji, novosti iz tujine pa so predstavili ugledni gostje iz tujine.

Izvleček iz obravnavanih tem:

  • novi pristopi v diagnostiki in terapiji glave in vratu
  • sodobni pogledi na kirurško in nekirurško zdravljenje naglušnosti in gluhote
  • novi pristopi k diagnostiki in zdravljenju v foniatriji
  • diagnostika in zdravljenje ORL bolezni pri otrocih
  • poudarek na kakovosti življenja bolnikov z boleznimi v ORL področju

Kongresa se je udeležilo več kot 150 zdravnikov, logopedov, psihologov, specialnih pedagogov in drugih strokovnjakov iz vse Slovenije ter tujine.

Slusni-aparati-AUDIO-BM-ORL-kongres-2022-2

FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (F3ŽO), Ljubljana

Festival za tretje življenjsko obdobje, največja tovrstna prireditev za starejše v Evropi, je od samega začetka posvečena aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami – ravno zato je letos ves program potekal pod geslom: Vsi smo ena generacija!

Rdeča nit tokratnega dogodka, predvsem strokovnega programa Festivala, je bila digitalizacija za vse generacije. Nas ste tradicionalno lahko srečali tik ob glavnem vhodu, kjer smo z obiskovalci z veseljem poklepetali in z njimi delili naše izkušnje ter jim svetovali.

Obiskal nas je tudi Boris Kopitar, ki je pritegnil številne obiskovalce in to tako zelo, da so skupaj celo zapeli. Seveda ni šlo brez šal, ki jih Boris stresa kot iz rokava. Bilo je veliko smeha!

Še vedno ga lahko pokličete na njegov telefon 041 640 280 in poklepetate o njegovih izkušnjah s slušnimi aparati.

Slusni-aparati-AUDIO-BM-Ljubljana-f3zo-2022-Boris-Kopitar-Svetovanje-slusni-centri-Slovenija-12
Slusni-aparati-AUDIO-BM-Ljubljana-f3zo-2022-Boris-Kopitar-Svetovanje-slusni-centri-Slovenija-11

Franci Urankar, direktor

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Kdaj-kako-zakaj-po-skrbeti-za-sluh-audio-bm-slusni-apaati

KDAJ, KAKO IN ZAKAJ (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Svet v katerem živimo, je svet slišečih. Prilagojen je ljudem, ki dobro verbalno komunicirajo, saj živimo v družbeni skupnosti, kjer je KOMUNIKACIJA zelo pomembna. Pri tem ima sluh zelo veliko vlogo. Omogoča sporazumevanje in prepoznavanje glasov, ki sestavljajo bistven del našega vsakdana. Naglušnost lahko bistveno omeji naše možnosti pri vključevanju v družbo, saj smo ljudje po naravi družabna bitja.

ZNAKI ZA NAGLUŠNOST

Večinoma naglušnosti ne opazimo takoj, saj običajno nastaja počasi, najpogosteje več let. Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji, kot pa sama naglušna oseba. Bodimo pozorni, če mi, naši svojci ali prijatelji, pogosto preslišimo telefonski klic, povečujemo glasnost na TV, slabše razumemo sogovornika z večje razdalje ali ob prisotnosti hrupa. Morda opazimo tudi šumenje ali piskanje v ušesih (tinitus).

KDAJ MORAMO (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Če smo kjerkoli izpostavljeni močnemu hrupu, kateremu se ne moremo izogniti (delo z glasnimi stroji doma ali v službi, koncerti …) z uporabo zaščitnih sredstev (čepki ali glušniki) največ za ohranjanje sluha lahko storimo sami. Čepki so lahko univerzalni ali izdelani po meri.

Kot je naravno, da z leti roke postajajo prekratke in slabše vidimo na bližino, tako je tudi naravno, da z leti zvoki postajajo tišji in manj jasni. Te spremembe sodijo v naravni proces staranja, pa če si priznamo ali ne. Običajno moramo za vid na bližino poskrbeti po 45 letu, za sluh pa po 65 letu. Ko so težave s sluhom tolikšne, da je sporazumevanje moteno (ne glede na leta), je čas, da zanj poskrbimo.

ZAKAJ MORAMO PRAVOČASNO (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Naša sposobnost zaznavanja zvoka močno vpliva na način, kako komuniciramo in se povežemo z drugimi. Če (po)skrbimo za sluh, ostanejo naši možgani aktivni, saj nas naglušnost ne omejuje pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, druženju in komuniciranju. S sluhom je tako, kot s telesno kondicijo. Mar lahko pričakujemo, da bomo v dobri telesni kondiciji, če ne poskrbimo za zdrav življenjski slog? Ne slepimo se, da bomo v dobri kondiciji ohranjali naše slušne sposobnosti, če jih zanemarjamo.

KAJ SE ZGODI LAHKO ZGODI, ČE SLUH ZANEMARIMO?

Znanstveno dokazano je, da nerehabilitirana naglušnost poveča tveganje za nastanek demence in depresije. Če za sluh ne poskrbimo, nas lahko doletijo socialne in čustvene spremembe. Odtujimo se od ljudi, umikamo se v osamo in odrekamo se stvarem, v katerih smo včasih uživali.

Dolgoletno zanemarjanje sluha sčasoma prinese še dodatne težave, saj dlje kot traja naglušnost, dlje bo trajalo ponovno privajanje na zvoke. Žal bo uspešnost poslušanja s slušnimi aparati ob poznem pričetku uporabe veliko manjša, kot pri osebah, ki sluha sploh niso zanemarile in so ob prvih znakih za naglušnost pravočasno poiskale primerno rešitev za boljši sluh. Velja tudi pravilo, da nikoli ni prepozno.

KAJ STORITI NAJPREJ?

Najprej si moramo biti na jasnem, kakšen je naš sluh. Obiščimo strokovnjake za sluh. Stanje sluha se največkrat ocenjuje preko pražnega tonskega avdiograma (ADG). To je grafični prikaz slušnega praga pri posameznih frekvencah. Merodajna meritev sluha je le meritev, ki je opravljena v primernih pogojih z avdiometrom in z usposobljenim avdiometristom. Meritev sluha z avdiometrom vzame samo med 15 – 30 minut časa. Vzemimo si ta čas!

Več o testiranju sluha >>

KAKŠNI SLUŠNI APARATI OBSTAJAJO?

Najnovejši slušni aparati niso več takšni, kot jih morda še imamo v spominu izpred nekaj let. Delujejo pametno, samodejno, z njimi lahko prostoročno telefoniramo in brezžično poslušamo TV. Poleg tega pa so še izjemno udobni, diskretni in lahko delujejo brez baterij za enkratno uporabo. Izbira pravega modela je najbolj odvisna od vrste in stopnje naglušnosti, ter tudi od osebnih preferenc in življenjskega sloga.

Preko zdravstvenega zavarovanja odrasli naglušni osebi pripada pravica do slušnih aparatov na vsakih 6 let. Indikacijo postavi zdravnik specialist ORL, ki izda tudi ustrezno dokumentacijo. Standardni slušni aparati so brez doplačil, za nadstandardne izvedbe pa se doplača razlika med cenovnim standardom do polne cene.

Več o slušnih aparatih >>

KAM PO SLUŠNE APARATE?

Izbira dobavitelja slušnih aparatov je vaša pravica in vaša dolžnost. Povprašajte znance, preverite mnenja na internetu … Preverite čim več ponudnikov in se odločite za tistega, ki ima na tem področju vrhunsko usposobljen kader in brez posrednikov zastopa več priznanih blagovnih znamk. Merila naj bodo tudi korektnost, zanesljivost, dolžina garancije in ugodne cene. Izbira dobavitelja je vsaj tako pomembna, kot izbira modela slušnih aparatov. Če se vam slušni akustik ne posveti dovolj in ne omogoča predhodnega neobvezujočega testiranja slušnih aparatov v domačem okolju, bodite zelo previdni, saj je odnos s slušnim akustikom pogosto ključen za uspeh.

Objavljeno v reviji REPORTER in tudi na reporter.si

Preberite še:

Opis postopka za pridobitev slušnih aparatov >>

Lokacije AUDIO BM slušnih centrov >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Stigma-demenca-znaki-naglusnost-slaboslisnot-audio-bm-slusni-centri

NEPREPOZNAVANJE ZNAKOV IN STIGMA OVIRATA USTREZNO OBRAVNAVO OSEB Z DEMENCO

Demenca ni del običajnega staranja, ampak je posledica različnih bolezni, ki prizadenejo možgane in njihovo delovanje.

Avtor: Marjana Kristan Fazarinc

DELO: 10.08.202

Čas branja: 19:01 min

Svetovna organizacija Alzheimer’s Disease International – ADI je leta 2011 razglasila september za svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. september pa je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Spominčica je članica ADI postala leta 2014, ki šteje 110 držav članic. Septembra Alzheimerjeve organizacije izvajajo različne dogodke, katerih namen je ozaveščanje širše javnosti o demenci, zmanjševanje stigme in s tem prispevati k reševanju problematike na področju demence.

Na pobudo ADI je vijolična pentlja po vsem svetu mednarodni simbol ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni. Slogan ADI za letošnji september je Skupaj zmoremo več, poudarek je na post-diagnostični podpori svojcem in bolnikom z demenco. Lanski slogan pa je bil Diagnoza, saj ima diagnozo na svetovni ravni le vsak četrti oboleli za demenco.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je demenco razglasila za javnozdravstveno prioriteto 21. stoletja. To pobudo so podprli tudi vsi slovenski evropski poslanci, številni strokovnjaki s področja demence in širša javnost. V svetu se namreč po podatkih SZO v povprečju na vsake tri sekunde razvije en nov primer demence, vsako leto pa na novo odkrijejo skoraj deset milijonov novih primerov oseb z demenco. Po ocenah SZO je v letu 2018 po svetu živelo že več kot 50 milijonov, v Evropi pa že več kot 10 milijonov oseb z demenco. Ocenjuje se, da se bo do leta 2050 to število več kot potrojilo. V Sloveniji pa je več kot 47.000 obolelih za demenco, za enega bolnika pa skrbijo tri osebe.

V letu 2018 je finančno breme demence na svetovni ravni znašalo tisoč milijard ameriških dolarjev, do leta 2030 pa se bodo stroški podvojili. Stroški demence bodo skokovito naraščali tudi v Evropi, med letoma 2008 in 2030 bodo po ocenah narasli za več kot 40 odstotkov in bodo v letu 2030 znašali že več kot 250 milijard evrov. Demenca je eden največjih zdravstvih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe. Demenca in kognitivni upad sta vodilna vzroka invalidnosti in odvisnosti od pomoči drugih širom po svetu, umrljivost zaradi demence pa je med najpogostejšimi vzroki smrti.

Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci

Spominčica – Alzheimer Slovenija aktivno deluje na področju ozaveščanja, informiranja in zmanjševanja stigme demence že 25 let. Glavna naloga Spominčice je pomoč in podpora svojcem in bolnikom oseb z demenco, ter ozaveščanje in zmanjševanje stigme. Stigma demence je še vedno močno prisotna tako po vsem svetu, kakor tudi v Sloveniji in je še vedno ena glavnih ovir za ustrezno obravnavo oseb z demenco, tako na področju pravočasne diagnoze, vključevanju oseb z demenco v skupnost in družbo kot pri zagotavljanju ustrezne podpore po diagnozi. Po smernicah in priporočilih SZO ter svetovne organizacije ADI in evropske organizacije Alzheimer Europe – AE, katerih aktivna članica je tudi Spominčica, je poleg že omenjenih nalog tudi priprava nacionalnih strategij za obvladovanje demence.

Demenca ni del običajnega staranja, pač pa posledica različnih bolezni, ki prizadenejo možgane in njihovo delovanje. Povzročijo jo različne bolezni, ki povzročijo propad možganskih celic – nevronov; najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen. Demenca kot posledica Alzheimerjeve bolezni predstavlja med 60 in 80 odstotkov vseh primerov demenc. Prvi znaki demence so težave s kratkoročnim spominom, težave z orientacijo v prostoru, težave pri govoru, organizaciji in vedenjske spremembe. Poleg Alzheimerjeve demence so še druge vrste demenc: demenca z Lewijevimi telesci, frontotemporalna demenca, vaskularna demenca…

Poudarek na preventivi

Ker že več kot 20 let ni novega, bolj učinkovitega zdravila, vsa svetovna stroka daje poudarek na preventivo, saj lahko z njo prispevamo k temu, da se prvi znaki pojavijo nekaj let kasneje. Tveganje za demenco s starostjo narašča. Po ugotovitvah raziskovalcev se zaradi bolezni, ki povzroči demenco pri posamezniku, nepravilnosti v možganskih celicah začnejo pojavljati že 10 let pred pojavom prvih znakov. Poleg tega so prvi simptomi različni pri vsakem posamezniku, zato jih težje prepoznamo. Vzrok zakaj do nepravilnosti v možganskih celicah pride, še vedno ni znan, kar otežuje razvoj novega zdravila.

Obstaja 12 dejavnikov tveganja za razvoj demence (glej sliko), na katere lahko vplivamo in zmanjšamo tveganje do 40 odstotkov. Preventivno delovanje je potrebno v zgodnjem in srednjem življenjskem obdobju, da do morebitne demence pride z zamikom – šele v poznejšem obdobju življenja. Eden od dejavnikov tveganja za razvoj demence je diabetes, ki vpliva na sposobnost presnavljanja glukoze, saj se približno 30 odstotkov glukozne presnove dogaja v možganih. S preventivo lahko prispevamo k zmanjšanju tveganja za nastanek demence. Preventivni ukrepi so zdrav slog življenja, zdrava prehrana, kvalitetno spanje, redna telesna dejavnost, aktivno družabno življenje, vseživljenjsko učenje in obvladovanje stresa. Vse kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane.

Telesna aktivnost vpliva na žilni sistem in fiziologijo možganov ter je povezana z zmanjšanim tveganjem za demenco. Fizična aktivnost se priporoča tudi odraslim z blago kognitivno motnjo, da se zmanjša nadaljnje tveganje za upad kognitivnih sposobnosti. Priporoča se vsaj 150 minut aktivnosti na teden in ne manj kot 10 minut v enem sklopu.

DELO-Spomincica-demenca-sluh-naglusnost-izguba-sluha-slusni-aparati-audio-bm-centri-svetovanje

INFOGRAFIKA Delo

Zelo pomembno za ljudi v srednjem življenjskem obdobju je, da so pozorni na okvaro sluha in se ob težavah posvetujejo z zdravnikom. »Ljudje smo družabna bitja, zato ni nenavadno, da je zmanjšanje socialne aktivnosti prepoznan dejavnik tveganja za demenco.

Prepoznani dejavniki tveganja so še prekomerna telesna teža, uživanje alkohola v srednjih letih in kajenje. Pa tudi v kasnejšem obdobju se lahko določene težave kompenzira in upočasni napredovanje kognitivnega upada, če smo kognitivno angažirani, skrbimo za druženje, uravnoteženo prehrano in smo telesno aktivni,« še navajajo v Spominčici.

Pomembnost pravočasne diagnoze

Zelo pomembna je pravočasna diagnoza, saj zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni. Obenem pa tudi svojci izvedo, da ima oseba demenco in pomembno je, da pridobijo čim več ustreznih informacij, kako ravnati z bolnikom z demenco, s tem pa lahko izboljšajo kakovost življenja.

Glavna podpora svojcem, z informacijami in aktivnosti je Spominčica, kjer so informacije in gradiva dostopni na njihovi spletni strani in Facebook profilu. Več kot dve tretjini oseb z demenco živi doma, v oskrbi svojcev. Osebe z demenco potrebujejo spodbudno okolje za ohranjanje samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih. Ko namreč oseba z demenco opravil ne opravlja več, te spretnosti izgubi.

Programi, ki jih izvaja Spominčica, vključujejo dejavnosti, katerih cilj je zagotoviti kakovostnejše življenje osebam z demenco in njihovim svojcem:

  • Usposabljanje Ne pozabi me ima cilj o demenci izobraziti svojce, oskrbovalce in druge zainteresirane ter jih usposobiti za aktivno življenje z osebo z demenco.
  • Skupina za samopomoč je namenjena svojcem oseb z demenco, v katerih pod vodstvom strokovnjaka po diagnozi pridobijo kar največ potrebnih informacij o poteku bolezni ter o skupnem življenju z osebo z demenco.
  • Na srečanjih Alzheimer Cafe, ki so v različnih javnih prostorih oziroma v času epidemije covid-19 prek spleta, ljudi informirajo in ozaveščajo o demenci, si izmenjavajo izkušnje in se pogovarjajo s strokovnjakom s področja demence.
  • Cilj delavnic DEJVA je druženje, opolnomočenje in krepitev veščin ter kompetenc oseb z demenco in njihovih svojcev z izvajanjem prilagojenih vaj in usposabljanj za ohranjanje kognitivnih sposobnosti, telesne aktivnosti ter ohranjanja socialne vključenosti.
  • Posvetovalnica je namenjena svetovanju, usmerjanju, podajanju konkretnih rešitev, seznanjanju s pravicami in možnostmi v lokalnem okolju z namenom, da bi posameznika in družino opolnomočili za življenje z demenco.
  • Ozaveščanje in informiranje javnosti. Tekom leta se udeležujejo in organizirajo številne dogodke, s katerimi si prizadevajo javnost čim bolj seznaniti z demenco. Tako na primer organizirajo in vzpodbujajo izvedbo Sprehoda za spomin v vseh krajih po Sloveniji, okrogle mize o demenci na Zdravniški zbornici, strokovne konference in posvete o demenci … Sodelujejo na sejmih in festivalih v Mestni občini Ljubljana, na dogodkih četrtnih skupnosti MO Ljubljana in objavljajo različne prispevke v spletnih in tiskanih medijih.
  • Dejavnost Družabništvo izvajajo s prostovoljci, namenjena pa je aktivnemu preživljanju prostega časa z osebami z demenco, ki tako vsaj za kratek čas razbremenijo njihove svojce/skrbnike.
  • Spominčica sodeluje tudi v več evropskih projektih.
  • Izdajajo glasilo Spominčica in različne informativne zloženke.
  • Zaradi epidemije covid-19 in z njo povezanih omejitev za ohranjanje zdravja so aktivnosti Združenja Spominčica prilagojene izvedbi prek spletnih aplikacij. Izkazalo se je, da je ta pristop uporabnikom prijazen in dostopen večjemu številu udeležencev, zato nadaljujejo s spletnimi dejavnostmi ter jih kombinirajo z izvedbo v živo.

Strategije obvladovanje demence

SZO je sprejela strategijo za obdobje od 2017 do 2025, vsem svojim članicam pa priporoča, da pripravijo in implementirajo cilje iz strategije. Leta 2017 jih je imelo od 196 članic SZO samo 27 strategijo, med katerimi je bila tudi Slovenija. V Sloveniji je bila že aprila 2016 sprejeta Strategija obvladovanja demence za obdobje od leta 2016 do 2020. Pobudniki za priprave prve strategije, leta 2010, so bili dr. Aleš Kogoj, dr. Gorazd Stokin in Štefanija Zlobec, kot predstavnica svojcev. V strategiji so določeni cilji za urejanje področja demence od ozaveščanja, preventive, pravočasne diagnoze in zdravljenja, ter podpore po diagnozi do pravic oseb z demenco, usposabljanj in področja raziskav.

Svetovna zdravstvena organizacija obravnava demenco kot enega glavnih razlogov za invalidnost pri odraslih osebah, vendar v Sloveniji osebe z demenco še nimajo priznanega statusa invalida. Zato si v Spominčici tudi prizadevajo za oblikovanje pravnega okvirja, ki opredeljuje pravice oseb z demenco kot oseb z invalidnostjo in zajema vprašanja oskrbe, zdravljenja in terapij ter raziskav.

Pomemben del, ki se ureja s strategijo, je tudi zbiranje epidemioloških podatkov o demenci za Slovenijo. Dobre podatkovne zbirke o demenci so zelo pomembne za državo, da lahko načrtujemo število in kompetence strokovnjakov, da vemo, kolikšne stroške predstavlja demenca za državo in da se lahko ovrednoti učinkovitost ukrepov, ki jih bomo izvajali na področju demence. Multidisciplinarna delovna skupina, katere članica je tudi Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice, je letošnjega marca pripravila končni predlog Strategije za obvladovanje demence do leta 2030 z akcijskim načrtom; strategija žal še ni sprejeta in tako je danes Slovenija ena med redkimi državami v Evropi, ki trenutno nima strategije. V delovni skupini, ki jo je leta 2019 imenoval minister za zdravje za pripravo druge strategije, si prizadevajo in upajo, da bo strategija za obvladovanje demence čim prej sprejeta in da bodo cilji iz strategije implementirani, kar je tudi priporočilo SZO vsem članicam.

Program Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih

Spominčica je skupaj s skupino partnerjev pripravila program Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih, katerega cilj je izpeljava pilotnih projektov v lokalnih okoljih za celovito, pregledno in kakovostno oskrbo oseb z demenco. Projekt povezuje in nadgrajuje znanje in izkušnje Spominčice s specifičnimi znanji in izkušnjami partnerjev programa. Partnerji v programu so Nevrološka klinika Ljubljana, Zdravstveni dom Lenart, Dom starejših Rakičan, Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje in Inštitut Emonicum. Program sofinancira ministrstvo za zdravje.

Izvajalci programa skupaj z udeleženci razvijajo inovativen pristop v lokalnih skupnostih, ki bodo vključevala obstoječe aktivnosti v lokalnih okoljih, jih nadgradila in povezala v demenci prijazno družbo. »V okviru pilotnih okolij z udeleženci sooblikujemo tematike, ki jih izvajamo z dokazano učinkovitimi in inovativnimi pristopi, razvitimi v okviru evropski projektov. Tematike bomo vključili v spletne učilnice, ki bodo po koncu programa brezplačno dostopne uporabnikom. Vsaka od ciljnih skupin bo lahko dostopala do vsebin v učilnicah po celotnem področju Slovenije. Obenem bodo usposobljeni širili znanje in dobre prakse tudi med uporabniki, ki spletnih orodij ne uporabljajo,« pojasnjujejo v Spominčici, kjer po izteku programa pričakujejo usposobljenost svojcev in družabnikov v lokalni skupnosti, s čimer se zagotovi trajnost in razvoj/ohranjanje demenci prijazne družbe na lokalni ravni.

Pričakovani rezultati omenjenega programa pa so boljša zdravstvena pismenost in zmanjšanje stigme demence in inkontinence, boljša kakovost življenja oseb z demenco in njihovih svojcev oziroma oskrbovalcev, ter usposobljeni svojci in oskrbovalci za oskrbo osebe z demenco v domačem okolju. Poleg tega pa še boljše prepoznavanje preventive in dejavnikov tveganja za demenco v širši populaciji, ter dostopnost in krepitev pomoči družin, ki živijo z demenco.

Spominčica – Alzheimer Slovenija, slovensko združenje za pomoč pri demenci

Spominčico – Alzheimer Slovenije, slovensko združenje za pomoč pri demenci, je po vzoru podobnih društev po Evropi leta 1997 ustanovil pokojni psihiater dr. Aleš Kogoj, ki je bil prvi predsednik. Pri delu z bolniki je ugotovil, da tudi svojci oseb z demenco potrebujejo informacije in izobraževanja, o poteku bolezni in o (ne)predvidenih težavah, ki spremljajo več let trajajočo bolezen. Pred letom 1990 demenca med ljudmi po celem svetu še ni bila prepoznana in ni bilo nobenega zdravila. Po letu 1990 so se z demenco začeli bolj aktivno ukvarjati in takrat so bila dostopna tudi prva zdravila, začela so se ustanavljati društva podobna Spominčici. Leta 1999 je dr. Kogoj uvedel usposabljanja za svojce Ne pozabi me in svetovalni telefon. Leta 2003 je izšla prva številka glasila Spominčica. Spominčica je leta 2012 postala članica Alzheimer Europe. Od leta 2013 je predsednica Spominčice Štefanija Zlobec, ki je sodelovala z dr. Kogojem od leta 2009.

Da bi povečali ozaveščenost, zmanjšali stigmo in prišli čim bližje ljudem v skupnosti, je Spominčica pričela z nacionalno kampanjo ozaveščanja, z odpiranjem Demenci prijaznih točk. Prvo Demenci prijazno točko (DPT) so odprli skupaj s takratno varuhinjo človekovih pravic, julija 2017, v njihovem uradu. Odprtje točke je takoj sprožilo velik interes za odpiranje točk po najrazličnejših organizacijah, inštitucijah in zavodih po celi Sloveniji, doslej jih je bilo po Sloveniji odprtih že več kot 300.

Mreža Demenci prijaznih točk so točke, ki so namenjene osebam z demenco, svojcem in vsem zaposlenim, kot tudi vsem drugim v lokalni skupnosti, saj je pomembno, da tudi sosedje prepoznajo osebe z demenco in jim pomagajo. Na DPT se lahko obrnejo po informacije, predvsem pa se seznanijo z načini in postopki usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo in ne najdejo poti domov.

Mreža DPT so mednarodno priznana inovativna oblika vzpostavljanja demenci prijaznega okolja in so bile kot dobra praksa večkrat predstavljene v mednarodnem okolju. DPT so tudi odigrale pomembno vlogo pri blaženju negativnih posledic pandemije covida-19.

V Spominčici izvajajo tudi različne delavnice, katerih cilj je druženje, opolnomočenje in krepitev veščin z izvajanjem prilagojenih vaj in usposabljanj za ohranjanje kognitivnih sposobnosti, telesne aktivnosti ter socialne vključenosti. V podporo in pomoč osebam z demenco in svojcem izvaja Spominčica številne aktivnosti, ki so dostopne na spletu in njihovi FB strani.

Povezava do članka na DELO.SI, kjer ga lahko tudi poslušate: https://www.delo.si/dpc-zdravje/stigma-in-neprepoznavanje-znakov-ovira-za-ustrezno-obravnavo-oseb-z-demenco/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Antibiotiki-zdravila-ki-so-lahko-vzrok-za-okvaro-sluha-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-info-blog

ANTIBIOTIKI IN ZDRAVILA, KI (LAHKO) POVZROČAJO NAGLUŠNOST

Ob bakterijskih okužbah so antibiotiki ključnega pomena saj oslabijo bakterije in preprečijo širjenje okužbe. Tako kot večina zdravil, tudi antibiotiki s seboj nosijo različne stranske učinke, ki se pa od zdravila do zdravila razlikujejo.

Aminoglikozidi so bili razviti pred skoraj 60 leti in čeprav so vmes bile razvite tudi druge alternative, se aminoglikozidi še vedno najpogosteje uporabljajo zaradi njihove učinkovitosti, stabilnosti in majhnih stroškov proizvodnje. Naloga aminoglikozidov je zmanjševanje sposobnosti bakterij pri ustvarjanju beljakovin. So izredno močni antibiotiki, ki se redno uporabljajo ob zdravljenju meningitisa, seps, resnih okužb dihal in drugih življenjsko nevarnih okužb.

Je pa ta vrsta najbolj »ototoksična« od vseh antibiotikov. Če razčlenimo besedo »ototoksična«, dobimo ‘oto’ in ‘toksičnost’. Toksičnost lahko v tem primeru prevedemo kot škodljivost, ‘oto’ je pa latinska beseda, ki jo najemo pri enem najdaljših nazivov, oto-rino-laringo-logiji, in prestavlja uho. Škodljivi stranski učinki aminoglikozoidov se kažejo skozi naglušnost, tinitus (piskanje oz. šumenje v ušesih), nemalokrat pa povzročajo težave z ravnotežjem. Poškodujejo lahko tudi senzorične celice oz. dlačnice notranjega ušesa, ki zaznavajo zvok in gibanje. Poleg naštetih ototoksičnih učinkov lahko aminoglikozoidi povzročijo tudi poškodbe ledvic, zato je uporaba tega antibiotika omejena na smrtno nevarne okužbe. Večinoma se dajejo v obliki infuzije, drugi so pa v obliki tablet ali drugih formulacij.

Najbolj pogosti aminoglikozidi, ki lahko poškodujejo sluh, so:

AMINOGLIKOZIDZDRAVILO V SLOVENIJIFARMACEVTSKA OBLIKA
StreptomicinSTREPTOMYCIN SULFATprašek za raztopino za injiciranje
NeomicinDEXAMETHASONKapljice za oko in uho, raztopina
AmikacinAMIKACINraztopina za injiciranje/infundiranje
Gentamicin (Garamicin)GENTAMICINkrema ali raztopina za injiciranje/infundiranje
Kanamicin (Kantrex)MARCAINE SPINALraztopina za injiciranje
Paromomicin (Humatin)HUMATINtrde kapsule
Tobramicin (Tobi)TOBRAMICINkapljice za oko, raztopina
*VankomicinVANKOMICIN KABIprašek za koncentrat za raztopino za infundiranje

*Vankomicin, tehnično ne spada pod aminoglikozide, vendar je še vedno povezan z začasno blago izgubo sluha, kot jo povzročijo aspirin in zdravila za redčenje krvi.

Kot smo omenili, se z aminoglikozoidi zdravijo smrtno nevarne okužbe in kot je povedal dr. Andy Miller, specialist za nalezljive bolezni v bolnišnici za specialno kirurgijo v New Yorku: »Ta zdravila so lahko izjemno učinkovita pri zdravljenju okužb – uporabljati jih je treba, ko so res potrebna, drugače pa se jim izogibati.«

Ototoksične učinke aminoglikozidov v notranjem ušesu lahko razdelimo na naslednje vrste:

  1. Vestibulo-toksičen: poškoduje vestibularni sistem ušesa, kar povzroča omotico in podobne simptome
  2. Kohleo-toksičen: poškoduje ušesne celice, ki zaznavajo zvok

V nekaterih primerih je zdravilo lahko vestibulo-toksično in kohleo-toksično.

Od 20 do 60 odstotkov odraslih, ki prejemajo aminoglikozide, doživi določeno stopnjo izgube sluha, od blage do globoke. Običajno povzroči visokofrekvenčno izgubo sluha. Pri večjih odmerkih, danih v daljšem časovnem obdobju, lahko vpliva na druge obsege sluha, kot so nizke frekvence, in sčasoma povzroči popolno gluhost. Raziskave tudi kažejo, da so nekateri ljudje genetsko bolj dovzetni za učinke aminoglikozidov.

V kolikor se srečujete s takšnimi antibiotiki, vam je lahko ta članek v pomoč pri razumevanju morebitnih stranskih učinkov in verjamemo, da vam bodo vaši prijatelji in znanci hvaležni ob deljenju tega, saj lahko dobijo odgovore in celosten (v)pogled na trenutno situacijo. Morda si nenadnega slabšega razumevanja ne morejo ali ne znajo razložiti, kar lahko vodi v slabo voljo in napačne zaključke.

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Alpine-muffy-baby-glusniki-za-otroke-zascita-sluha-audio-bm-slusni-aparati-spletna-trgovina

Z MAJHNIMI OTROKI V HRUPNO OKOLJE IN KAKO JIH ZAŠČITITI PRED HRUPOM

Poletje gre proti drugi polovici. Vreme je še vedno zelo toplo in primerno za potovanja, koncerte in druge dogodivščine.

Večkrat se zgodi, da se družine, še posebno z majhnimi otroki, raje odpovejo določenim doživetjem in kot vzrok navajajo starost otrok ali hrup, ki ga bi otroci težko prenašali ali bi jim lahko škodoval.


Prav s tem namenom, imamo v naši ponudbi glušnike za zaščito sluha mlajših otrok. Glušniki ALPINE MUFFY BABY so posebej zasnovani za majhne otroke. Uporabni so npr. za potovanja z letalom, avtomobilom ali pa za obisk koncerta.

Naj bo še zunanji hrup zelo glasen, z glušniki bo vaš malček tudi v vozičku spal umirjeno in kar je še zelo pomembno, njegov sluh boste zavarovali pred premočnimi zvoki.

Glušnik za deklice >>

Glušnik za dečke >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Odpadne-Iztrosene-Baterije-za-slusne-aparate-zbiranje-oddaja-AUDOO-BM-slusni-center

BODITE EKO – ODPADNE (IZTROŠENE) BATERIJE ZA SLUŠNE APARATE

Nekoč smo med sprehodom v kakšnem gozdu opazili, kako tam ”počivajo” odsluženi pralni stroji, gume, avtomobilski akumulatorji in še kaj bi se našlo. Taki prizori na srečo niso bili pogosti, vsi pa smo se zavedali nevarnosti, predvsem odsluženih akumulatorjev, iz katerih lahko iztečejo nevarne snovi v podtalnico.

Danes imamo to srečo, da se večino izdelkov lahko reciklira, med njimi tudi baterije in akumulatorje, ne glede na to, kakšna je njihova sestava. Prav zaradi njihove sestave, med katerimi so tudi živo srebro, kadmij in svinec, baterije NE spadajo med mešane komunalne odpadke, ki jih zbiramo v vsakem gospodinjstvu. Baterije, pa čeprav v manjših količinah, predstavljajo nevarne odpadke in v skladu s tem je treba poskrbeti za njihovo pravilno skladiščenje, zbiranje in odlaganje.

PRAVILA

Leta 2006 je bila sprejeta nova direktiva o shranjevanju in recikliranju odpadnih baterij z namenom varovanja zdravja ljudi in okolja. Oboje je zagotovljeno ob pravilnem zbiranju in recikliranju rabljenih baterij. Res pa je, da so za pravilno ravnanje z njimi odgovorni že proizvajalci, distributerji in trgovci, vendar to ne pomeni, da lahko potrošniki pogledamo vstran. Slovenija je novelo prenesla v nacionalno zakonodajo leta 2008, tako da od tedaj naprej nihče več nima izgovora za ne-recikliranje teh nevarnih odpadkov.

Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji narekuje odgovornost končnemu uporabniku, ki ima tri možnosti, kaj narediti z odpadnimi baterijami in akumulatorji. Prepustiti jih mora ali distributerju prenosnih baterij in akumulatorjev, ali izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premičnih zbiralnicah ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, lahko pa jih odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Nikakor jih ne smemo odlagati v mešane komunalne odpadke. Dodan je tudi pogoj, da morajo biti pred oddajo na pravem mestu odpadne baterije in akumulatorji hranjeni ločeno od ostalih odpadkov.

KAM Z IZTROŠENIMI BATERIJAMI ZA SLUŠNE APARATE?

Baterije za slušne aparate so, tako kot vse ostale, nevaren odpadek in zahtevajo pravilno zbiranje in reciklažo. V AUDIO BM dajemo velik poudarek skrbi za okolje, zato lahko odslužene baterije za slušne aparate oddate v vam najbližjem AUDIO BM slušnem centru.

KAJ LAHKO ŠE STORIMO?

V kolikor vam večkratna menjava baterij za slušne aparate povzroča težave, želite živeti bolj ekološko usmerjeno in preizkusiti najnovejšo tehnologijo slušnih aparatov, potem so za vas najboljša izbira najnovejši polnilni slušni aparati, ki za delovanje ne potrebujejo baterij za enkratno uporabo saj delujejo na vgrajen akumulator (polnilna baterija). Po uporabi jih preprosto postavite v polnilnik in čez noč se napolnijo z energijo. Dan za dnem. Leto za letom. Ekološko. Enostavno. Poceni.

Preberite več o tem: Polnilni slušni aparati ali slušni aparati na baterije – kaj je bolje?

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Film-Oma-gluha-gospa-najavljamo-audio-bm-slusni-aparati

FILM OMA, POSNET PO GANLJIVI ZGODBI 90-LETNE GLUHE GOSPE S ŠTAJERSKE

Pred časom je bil posnet dokumentarni film z naslovom Oma, kateri je portret devetdeset let stare Ptujčanke Ivane Hane Burggraf. Gospa je pri devetih letih zbolela za meningitisom in popolnoma oglušela. Posledično je del otroštva preživela v gluhonemnici v Gradcu, kjer se je spoprijela z gluhoto, tam spoznala tudi moža in dobro prijateljico.

Za njeno življenjsko zgodbo je izvedel tudi Tadej Čater, režiser, ki se je podpisal pod film “Lastovke letajo nizko”. Zgodba gospe Marije ga je prevzela, zato je o njej želel posneti film.

Žal je gospa Marija med čakanjem na sredstva za snemanje filma umrla. Kljub temu se je Tadej Čater odločil, da s pomočjo njenih sorodnikov in prijateljev posname film o njej ter svetu predstavi zgodbo o izgubi sluha, spopadanju z gluhoto, zgodbo o prijateljstvu ter večnem optimizmu.

Film se že predvaja na festivalih, jeseni pa bo prišel tudi na televizijske zaslone.

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Peter Arcon-informacijski-center-varna-starost-slusni-aparati-audio-bm-blu-test

SLUŠNI APARATI – TEST NAJNOVEJŠIH – UNITRON BLU

Pred časom sem imel priložnost istočasno testirati nekaj najboljših modelov slušnih aparatov različnih proizvajalcev.

Test je pokazal, da se slušni aparati v primerljivem cenovnem in kakovostnem razredu, ne razlikujejo kaj dosti glede na blagovno znamko ali zastopnika. Tehnološki razvoj gre vzporedno naprej in se pri tehnološko in cenovno enakovrednih slušnih aparatih odraža le v malenkostnih razlikah.

Ker je od testa minilo nekaj let, sem želel kot laični uporabnik preveriti, ali se je v zadnjih par letih kaj bistvenega premaknilo.


UNITRON, PREHOD Z MOXI DISCOVER NA MOXI BLU

O novih slušnih aparatih lahko preberemo: slušni aparati Unitron BLU zagotavljajo prilagodljivo, personalizirano in osvobajajočo slušno izkušnjo, kot še nikoli prej. S slušnimi aparati Unitron BLU so uporabniki opremljeni z najnaprednejšimi slušnimi aparati in bodo vedno pripravljeni na nove nepričakovane življenjske trenutke v vseh zvočnih okoljih in preko vseh povezanih naprav. Ponujajo optimizirano izkušnjo poslušanja glede na specifično situacijo vsakega poslušalca, samodejno.

Najsodobnejša tehnologija vgrajena v slušne aparate BLU omogoča uporabnikom, da se brez vmesnikov povežejo s številnimi napravami, ki vsebujejo Bluetooth tehnologijo. Z inovativnim glasovnim upravljanjem lahko uporabniki slušnih aparatov dostopajo do virtualnih pomočnikov (Alexa, Siri, Google asistent …), sprejemajo in končujejo klice, enostavno predvajajo ali zaustavijo glasbo na telefonu, tablici ali računalniku. Hkrati so lahko povezani z dvema napravama Bluetooth. Sprejem/zavrnitev telefonskega klica ali predvajanje/zaustavljanje glasbe se izvede na povsem nov način – le z dvojnim dotikom ob strani ušesa (pritisk tipke na slušnih aparatih ni več potreben).

Lahko potrdim: vse zapisano drži, rezultat testiranja popisujem v nadaljevanju članka.


DISCIPLINA POLNJENJA

Največja razlika – vsaj zame – je bil prehod iz režima menjavanja baterij na polnilne slušne aparate. Super sprememba na bolje, nadvse elegantno in stroškovno prijazno, kar pa s seboj prinese tudi korenito spremembo življenjskih navad. Če ste prej, tako kot jaz, rezervne baterije “skrivali” na različna mesta (doma, v avtu, v potovalnem neseserju, v službi…), zdaj tega ne potrebujete več. Vezani ste na polnilno postajo, ki je praviloma samo ena. Če slušne aparate nosite ves dan, je smiselno, da jih polnite čez noč. Pri tem morate biti disciplinirani, saj eno polnjenje ne zadošča za dva dni. In če kam odpotujete, nikar ne pozabite spakirati polnilne postaje.


PERSONALIZIRANE NASTAVITVE

Druga razlika je močno izboljšana aplikacija Unitron Remote Plus, ki vam po novem omogoča veliko več prilagajanj, kot v prejšnji seriji aparatov Moxi Discover. Iskreno – tu je Unitron ujel konkurenco, ki je na svojih aplikacijah že ponujala podobne rešitve. Všečen je že osnovni izbor, ki vas pričaka ob odprtju aplikacije: »Kaj želite – več jasnosti ali več udobja?«  Sledijo dodobra razdelani simulatorji gumbov za nastavitve – “reglerjev” po domače, ki vam omogočajo udobno upravljanje glasnosti, posameznih frekvenc, osredotočanja mikrofonov, omejevanja hrupa in ojačitve govora. Nastavitve lahko zaključite z ustvarjanjem lastnih nastavitev za različna tipična slušna okolja, kot so: restavracija, na prostem, v avtu, televizija, kavarna, koncert, javni prevoz … Mišljeno je tako, da se v nekem okolju pač igrate z nastavitvami toliko časa, da slišite kar se da optimalno in te nastavitve shranite. In ko se naslednjič vrnete v to isto okolje, imate svoje personalizirane nastavitve z enim klikom nazaj v ušesih. Fino. A ne pričakujte, da bo recimo program kavarna, optimalen za vsako kavarno. Tako daleč tehnologija še ni prišla, se pa veselim naslednjega testiranja čez par let. 


NADGRAJENO POVEZOVANJE

Tretja velika razlika – in morda najpomembnejša – pa je boljša povezljivost tako s pametnim telefonom, kot tudi z drugimi napravami. Slušni aparati Unitron BLU se lahko seznanijo tudi do z osem bluethooth napravami. In preverjeno: zvok je boljši, bogatejši, motenj pa bistveno manj. Tako sem se brez težav povezal s TV Connectorjem še iz prejšnje generacije, na test pa sem vzel še novi Partner MIC – prenosni mikrofon. Gre za zanimiv pripomoček, ki pa – za razliko od svojih predhodnikov – izvrstno deluje. Omogoča vam, da epicenter svojega sluha premaknete od svojih uhljev drugam, na oddaljeno točko po izbiri. Recimo na drugo stran dolgega omizja, ali okoli vratu predavatelju na predavanju … Kot rečeno, je mikrofon izvrsten, deluje enakovredno kakovostno kot vgrajeni mikrofoni v slušnih aparatih, torej brez nenadzorovane ojačitve hrupa in pokljanja, kot je bilo to pri prejšnjih verzijah, s pomočjo aplikacije pa enostavno nivelirate intenzivnost zvoka iz oddaljenega mikrofona. Videti je priročno, za dejansko uporabnost pa sem imel še premalo primernih dogodkov.


NOVA SLUŠNA REALNOST

Tehnika torej napreduje in koraki izboljšav so vidni (slišni). Vedeti pa je treba, da se sčasoma spreminja tudi naš sluh. Zato osebni avdiogram ni nujno vsakič enak. Včasih gre samo za dnevno formo, včasih na žalost tudi za nadaljevanje propadanja sluha.

Ko sem prevzemal v test nove aparate, smo avtomatično ponovno naredili test mojega sluha. Bistvenih odstopanj k sreči ni bilo. A kljub temu sem tehnika prosil, da mi slušne aparate nastavi nekoliko glasneje, bolj jasno. Tako da sem spet podoživel izkušnjo kot pri prvih aparatih, da so bili vsi zvoki okrog mene potencirani, moteči. Zanimalo me je, ali bo tokom testa to izzvenelo, ali ne.

No, že po par dneh sem povsem pozabil na motnje in se popolnoma prilagodil “novi slušni realnosti”, moji stari aparati pa so zdaj povsem pretihi. In seveda – posledično zdaj slišim še za odtenek bolje, glasneje, jasneje. Zato lahko občasen test in – če gre – tudi menjavo starih slušnih aparatov s sodobnejšimi – toplo priporočam. 

Peter Arčon, Informacijski center Varna starost®

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
varnastarost.si-raziskava-sluh-slusni-aparati-brezplacno-preverite-test-sluha-slusnih-aparatov-audio-bm

RAZISKAVA O SLUHU IN SLUŠNIH APARATIH – VARNASTAROST.SI

Ste vedeli, da je povprečna doba od trenutka, ko ugotovite, da ne slišite (ali diagnoze), do nabave prvega slušnega aparata danes v Sloveniji tudi do 10 let? Medtem, ko oklevate, saj vas naglušnost še ne moti preveč, lahko s tem povzročate nepopravljivo škodo. Če vaš center za sluh v možganih zaradi naglušnosti ne prejema impulzov, se lahko zgodi, da pričnejo nevroni propadati, kar pripelje do še večjih težav in trajnih posledic. Posledic, ki bi jih lahko preprečili ali vsaj zmanjšali, če bi pravočasno pričeli z uporabo slušnih aparatov. Zato smo na reprezentativnem vzorcu več kot 200 anketirancev želeli problem globlje raziskati.

Nekaj zanimivih ugotovitev

Dejstvo, da ankete o sluhu in slušnih aparatih niso izpolnjevali tisti, ki s sluhom nimajo težav, nas ni presenetilo. Presenetilo pa je dejstvo, da je velika večina anketirancev – skoraj dve tretjini (63,0%) – že prišla do potrditve, da imajo težave s sluhom.  Mesto, kjer so test opravili;  v gluhi sobi pri otologu ali v slušnem centru pri katerem od dobaviteljev slušnih aparatov, samoinciativno ali v sklopu sistematskih pregledov v šoli ali podjetju, ne igra pomembne vloge. Tem osebam je bila dokazana naglušnost in v statistiki se že štejejo med tiste, ki se bodo v povprečju čez 10 let odločili za nakup prvega slušnega aparata. Tistih, ki o slabšem sluhu še razglabljajo in modrujejo brez dokazov, je v naši anketi dobra tretjina (34,1%). Popolnih dvomljivcev pa le za vzorec (2,4%).

Kdo vse je “zastrigel z ušesi”?

No, zgoraj navedeno ne drži povsem, saj so med »dokazano naglušnimi« tudi taki, ki slušne aparate že imajo (za njih nimamo podatka, koliko časa jih že imajo in koliko dolgo je trajala njihova nakupna odločitev). Več kot polovica (51,4%) še nikoli ni imela opravka z slušnimi aparati, preostalo slabo polovico pa zapolnijo tisti, ki se kljub testu (še) niso odločili za nakup (11,1%), in dve – številčno povsem poravnani skupini uporabnikov slušnih aparatov, prvi – ki jih redno nosijo (18,8%) in drugi – ki jih imajo večinoma v predalu (18,8). Kaj sklepati iz slednjega?  Zagotovo ne, da le polovica uporabnikov slušne aparate dejansko uporablja. Na anketo se  – logično – niso prijavljali tisti, ki imajo problem s sluhom uspešno urejen. Med tistimi, ki so »zastrigli z ušesi« ob možnosti hitrega dostopa do testa in nove možnosti za izboljšanje slušnih pripomočkov, pa je očitno točno polovico takih, ki slušne aparate na varnem hranijo v predalih in tistih, ki jih vseeno uporabljajo, kolikor jim pač njihova pomoč pomaga.

Brez preizkusa ni pametne odločitve

Omejevalna okoliščine glede odločitve za slušne aparate je zagotovo ta, da si ne znamo predstavljati, kako bolje bomo slišali z njimi, dokler jih dejansko ne damo v ušesa in preizkusimo. Razmišljali smo o tem, ali nas pri odločanju ovirajo tudi drugi dejavniki, na primer mnenja bližnjih, družine, prijateljev. Zato smo anketirance povprašali tudi o tem. In, zanimivo, samo 13,9% je prejelo negativno mnenje o uporabi slušnih aparatov, ostalih 86,1% pa ni bila negativno vplivana od okolice. Iz tega lahko sklepamo, da večina zadržkov do odločitve o nabavi slušnih aparatov nastane kar pri nas samih.

Terminologija

Za konec pa še rezultat, ki naj je najbolj presenetil, saj gre za pomembno razliko v terminologiji. Pri odgovorih na vprašanje – Kakšna je razlika med slušnimi aparati in ojačevalci sluha?,  le dobrih 11 % vprašanih ve, da lahko le naprave, ki lahko ojačujejo izhodno jakost na vsaj štirih različnih frekvencah in s tem prilagaja individualnim izgubam sluha, poimenujemo slušni aparati. Če tega ni, lahko govorimo le o ojačevalcih sluha, torej o preprostih napravah, ki linearno ojačujejo vse frekvence hkrati in ki niso prilagojene individualnem sluhu. Te naprave, ki se prodajajo praviloma prek spleta so v primerjavi s strokovno uglašenimi slušnimi aparati lahko neuporabne ali celo škodljive. Nasvet je, da ne kupujte nobene naprave, kjer za nakup ni zahtevanega vašega avdiograma – vaše osebne izmere vašega sluha in obljube, da se naprava tem izmeram lahko prilagaja.

Rezime

10 letni zamik med potrditvijo naglušnosti in odločitvijo za prve slušne aparate je predolg in škodljiv. In ko se že odločite za nabavo, se najprej pozanimajte o slušnih aparatih, kaj obstaja in kaj omogočajo. Pri nakupu se odločite za kakovostne slušne aparate, prilagojene vašemu sluhu. Ena od najhitrejših poti do testa sluha in možnosti brezplačnega testiranja vrhunskih slušnih aparatov zadnje generacije, je tudi prek spletne ankete in sodelovanja v raziskavi.

Kliknite: https://varnastarost.si/test-sluha/

Peter Arčon, Informacijski center Varna starost®

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 4 5 6 7 8 10

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1685 ocen
×
js_loader