Vlado-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-prispevek-poslusanje-s-slusalkami

POSLUŠANJE S SLUŠALKAMI IN PRAVILO 60/60

Sam spadam v generacijo walkmanov. Se še spomnite teh prenosnih kasetofonov z navadno živobarvnimi oz. črnimi penicami preko zvočnikov slušalk? Kako ponosno sem v tistem času nosil bratov Philipsov walkman z živo oranžnimi penicami in kako »kulski« je takrat deloval ta prenosni kasetofon… Ali si ga imel, ali nisi. Lahko si bil še tako velika faca, a če nisi imel walkmana, kot bi nekaj manjkalo. Vsaj meni je, namreč delil sem ga z bratom oz. točneje povedano, ko je bil on pri volji, ga je delil z menoj.

Nato je prišel digitaliziran walkman, takšen ki je predvajal zgoščenke, ali bolj pogovorno rečeno: CD-je. Ta je šele deloval futurističen s svojimi ovalnimi oblikami napram trdim in po večini zelo togim linijam kasetofonov. Kljub številnim anti-shock funkcijam laserskega čitalnika, je bilo težko poslušati glasbo ob hoji brez preskakovanja, tako bi lahko to naslednjo generacijo walkmanov hudomušno poimenovali kar standman-i, saj se je nemoteno poslušanje odvijalo ob mirovanju ali med vožnjo, kjer je cesta bila brez lukenj – torej le na avtocesti?

Pojav Apple-ovih iPod-ov, prenosnih predvajalnikov digitalnega mp3 zapisa je močno in sunkovito zakorakal v modo in marsikdo se je rad pokazal in pohvalil z njim. Pojavilo se je ogromno število ponaredkov in »look-a-like« replik teh zelo razširjenih predvajalnikov proizvajalca Apple. Prav pojav replik in ponaredkov kaže na velik porast in veliko povpraševanje, kar že nakazuje, da je šlo za več kot le za predvajanje glasbe. Šlo je za statusni simbol!

V letu 2006 je na področju slušalk prišlo do velikega preloma. Takrat je svetovno znani producent in reper Dr. Dre v sodelovanju z mega-umom Jimmy Iovine-om ustanovil podjetje Beatz by Dre. Čeprav slušalke po kvaliteti niso tako močno izstopale napram drugim visokokakovostnim slušalkam, sta se Jimmy in Dr. Dre lotila marketinga na prvovrsten in nadvse uspešen način. Dr. Dre je že od zgodnjih osemdesetih zelo znana osebnost, katera je z vsakim njegovim novim delom le še rasla in rasla. Zaradi svojega statusa je bil dobrodošla in nadvse zaželena družba vseh zvezdnikov in estradnikov, vsi so se radi slikali z njim ali rekli kakšno besedo, kar je Dr. Dre kasneje uspešno pretvoril v promoviranje svojih slušalk. Tako je svoje slušalke poklanjal vele-zvezdnikom, različnim športnikom, televizijskim igralcem, skratka komurkoli, ki je imel močan vpliv na javnost. Logotip teh slušalk se je začel vse bolj pojavljati tudi v številnih računalniških igricah, v letu 2014 pa je Apple kupil podjetje Beatz By Dre in ga tako naredil prvega milijarderja (ne milijonarja!) med reperji ter že tako slavne slušalke naredil še slavnejše. Mladina je ostala brez šans!

Kakorkoli obrnemo in vzgajamo, samostojnost je metamorfoza adolescence. V tem času varnost, zdravje in dolgoročnost pač nimajo močnih zaveznikov, upada tudi vrednost starševskega mnenja, ki zdaj že pozno zamuja za trenutnimi trendi. Vrstniki in vzorniki postavljajo smernice, katere starci pač ne razumemo. To ni nič novega… tako pač je.

In kako se danes ob vseh teh influencerjih, ob vse več najstniških zvezdnikov, ob tolikšnem številu računalniških igric in porastom družbenih omrežjih en srednješolec počuti brez Dr. Drejevih slušalk na glavi ali vsaj takšnih, ki na videz spominjajo nanje? Zagotovo to ne velja za vse srednješolce, zagotovo se nekemu srednješolcu »fučka« za te slušalke, zagotovo se najde tudi takšen, ki sploh o teh slušalkah nič ne ve. A kljub temu vse večji pojav ponaredkov in replik dokazuje enormno povpraševanje, njihova povišana dostopnost z nižanjem cen ob božično-novoletnih časih, črnimi petki in prodajnimi svetki pa dokazuje kako visoko mesto te slušalke zasedajo na seznamu statusnih simbolov.

Kako bi si želel najti prave besede, pravi način in ustrezen sleng, da bi lahko na pravi način svetoval uvajanje pravila 60/60 – to je poslušanje glasbe na 60% glasnosti naprave in to ne več kot 60 minut… Že samo omejevanje kliče po odporu, prelisičenju in ignoriranju. S samimi slušalkami ni popolnoma nič narobe in to ne glede na proizvajalca! Problematično je le prehudo izpostavljanje glasnostim nad 70 dB, ki trajajo več kot eno uro. Kako hude so nepovratne posledice pretiravanja z glasnostjo glasbe, je prikazano tudi v filmu It’s All Gone by Pete Tong. Kot nekdanji DJ, kot nekdo, kateremu so se od bujnega ozvočenja v prtljažniku tresle registrske tablice, lahko priznam, da sem se šele ob ogledu tega filma lahko poistovetil in začel drugače ravnati pri poslušanju glasbe. V isti sapi tudi priznavam, kako sem moral imeti Senheiserjeve HD-25 slušalke in niti slučajno ne Beringherjeve ali kakšne druge, ki jih svetovna elita DJ-ev ni nosila. Če že sam nisem bil del te elite, sem skušal vsaj zgledati tako.

Malo pred koncem svoje kariere, ko je ta bila na najvišji točki, sem delil mešalno mizo s kar nekaj zvezdniškimi DJ-ji te svetovne elite in šele takrat sem začel ugotavljati, po čem izstopajo ti profesionalci, ki z enim dvournim nastopom zaslužijo od 10.000 € dalje. Ne, to niso slušalke, to je tisto, kar smo videli šele potem, ko je DJ snel slušalke: Aktivna zaščita sluha! Profesionalni čepki po meri z nekimi rdečimi in modrimi »pikicami« za katere sem kasneje ugotovil, da so to aktivni filtri, ki nastopajočim omogočajo redno nastopanje in izpostavljanje močnim glasnostim brez večjega tveganja poškodb sluha.

Danes imam po vsem napisanem na svoje začudenje sluh v mejah normale, nekaj, česar res nisem pričakoval ob prvi meritvi po končani karieri DJ-a. Morda sem dovolj zgodaj pogledal zgoraj omenjeni film, ki me je pošteno zamislil nad svojim ravnanjem in uvedel spremembo v meni, morda je le stvar genetike, kdo bi vedel…

Včasih je za spremembo potrebno veliko odrekanja, včasih je dovolj le beseda ali izkušnja. V posnemanju in prirejanju Zmelkoow-a pa za konec pisanja ponujam moder nasvet in plava navodila:

»Smisel življenja je ležanje v travi,

Pravilo 60/60 s slušalkami na glavi,

Visenje v mreži med dvemi drevesi,

slalom v ravnini z zarjavelimi kolesi…«

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Virtualni-obisk-AUDIO-BM-slusni-center-slusni-aparati-zascita-sluha-cepki-svetovanje-test-sluha-ADG-avdiogram

VIRTUALNI OBISK AUDIO BM SLUŠNEGA CENTRA

Želite obiskati AUDIO BM slušne centre malo drugače? Vabljeni na virtualni obisk. Sprehodite se po naših prostorih in jih spoznajte. Tako se boste ob pravem obisku pri nas počutili še bolj domače.

Kar je najpomembnejše pa je, da vas bodo ob osebnem obisku sprejeli prijazni in usposobljeni slušni akustiki, ki vam bodo radi pomagali na poti do boljšega sluha.

Za pričetek virtualnega obiska kliknite na spodnjo sliko in sledite napotkom na zaslonu. Da bo bolj zabavno ne pozabite vklopiti zvoka.

Virtualni-obisk-AUDIO-BM-slusni-center-slusni-aparati-zascita-sluha-cepki-svetovanje-test-sluha-ADG-avdiogram

Rezervirajte si termin za osebni obisk >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

NAJSTAREJŠI ”ZVOČNI ALARMNI SISTEM” NA SVETU – UGUISUBARI

Japonska kultura se je skozi stoletja razvijala na samotnem otočju, daleč od drugih dežel in kultur. Poleg svojih tradicionalnih običajev so razvili tudi zanimive tehnike, med katere lahko prištejemo t.i. prvi ”zvočni alarmni sistem” oz. zvočno opozorilo, ki je najavljalo neželenega gosta v hiši. Tak sistem je bil največkrat zasnovan v velikih budističnih templjih.

Lesena tla so sestavljena iz nosilne pod konstrukcije, na katero so na zgornji strani položene deske. Deske so na spodnji strani povezane s spojkami, skozi katere so v konstrukcijo zabiti žičniki. Ko se deska zaradi teže na zgornji strani obremeni, se spojka ob tem rahlo premakne in drgnjenje le te ob žičnike povzroča cvileči zvok.

Večja kot je obremenitev, višja je frekvenca zvoka, ki ob tem nastane. To je pomenilo, da so nevedneži, ki so se hoteli s hojo po prstih znebiti zvoka, povzročali še višje frekvence in s tem še bolj pripomogli k razkritju samih sebe.

Kako se sliši, ko hodimo po takšnih tleh? Ne pozabite vključiti zvoka.


Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Zvoki-potresov-audio-bm-slusni-aparati-zanimivosti-o-sluhu-slusnih-aparatih-svetovanje

ZVOKI POTRESOV

Manj znano je dejstvo, da je poleg neposrednega učinka tresenja tal ob potresu stranski učinek tudi zvok, ki ob tem nastane. Gre za nizkofrekvenčne zvoke, podobne bobnenju, ki jih slišimo ob šibkih potresih, če se ob tem nahajamo na prostem in v bližini nadžarišča potresa. Ti zvočni pojavi so neprijetni, vendar gre za naraven pojav, ki je prisoten ob številnih potresih. Kadar je poslušalec na prostem in zasliši tak zvok zaradi potresa, istočasno zazna tudi tresenje tal. Ker je hitrost potovanja potresnih valov v zemlji nekajkrat večja od hitrosti zraka, poslušalec najprej občuti tresenje in zvok, ki pride šele z zamikom, preprosto presliši oz. ne daje toliko pozornosti nanj.

Izvor zvoka ob potresu so potresni valovi. Kakšen je nizkofrekvenčni zvok pri potresu, je odvisno od nihanja tal na lokaciji poslušalca. Na to pa vpliva več dejavnikov, med katerimi je eden pomembnejših oddaljenost poslušalca od žarišča potresa. Dlje kot je poslušalec stran, manj zvoka bo slišal. Nihanje tal pa je odvisno tudi od lastnosti sestave tal. Zvok pri potresu je torej zanimiv, nenevaren naravni pojav, ki pa med poslušalci, predvsem zaradi nepričakovanosti lahko povzroči nelagodje. Sami dogodki pa so preredki, da bi lahko dobili več izkušenj.

Povzeto po: Izidor Tasič – Zvoki potresov, UJMA, št.31, 2017.

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Preboj-zvocni-zid-hitrost-sirjenja-zvoka-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-zascita

HITROST ŠIRJENJA ZVOKA

Vsakodnevno se srečujemo s pojavom širjenja zvoka in posledično s hitrostjo le tega. Ste se kdaj vprašali, zakaj sireno bližajočega se reševalnega vozila slišimo z višjo frekvenco, kot potem, ko se od nas oddaljuje? Naj spomnimo še na primer, ko v vetrovnem vremenu slišimo oddaljen zvok bliže, kot je v resnici, če veter piha proti nam. Spoznajmo nekaj zakonitosti o hitrosti širjenja zvoka.

Hitrost zvoka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno valovanje vzdolžno širi skozi medij oz. sredstvo. Če tega sredstva ni (npr. vakum – vakuum), se zvok ne more širiti. Primer je vesolje, kjer bi lahko kričali na vso moč, vendar nas poslušalec, četudi bi stal poleg nas, ne bi slišal.

Mediji oz. sredstva, skozi katere se giblje zvok, so lahko zelo različna. Za vse pa je skupno to, da hitrost zvoka določata njihova gostota in stisljivost. Na splošno pa delimo hitrosti širjenja zvoka v trdninah (npr. kovina), kapljevinah (npr. voda) in plinih (npr. zrak).

Najbolj splošen in vsakdanji pojav je širjenje zvoka v zraku. Že vsaj od zgodnjega 17. stoletja dalje je znanstvenikom poznana hitrost zvoka v zraku. Ta znaša v suhem zraku pri dvajsetih stopinjah celzija 343 metrov na sekundo (to je približno 10-krat hitreje kot se peljemo po avtocesti).

SREDSTVOHITROST ZVOKA PRI SOBNI TEMPERATURI (m/s)
železo5950
steklo5300
les4500
beton3100
svinec2160
voda1497
zrak343
guma50
Hitrost zvoka v različnih medijih

Kolikšne so hitrosti v drugih sredstvih, je razvidno iz zgornje tabele. Ljudje smo že od nekdaj željni presegati naravne zakone in meje vsakdanjega. Tako je 14. 10.  1947 uspelo ameriškemu pilotu Chucku Yeagerju z letalom na reaktivni pogon prvič prehiteti hitrost zvoka v zraku. Letalu je na nadmorski višini 13.7 km prvič v zgodovini človeštva uspelo prebiti hitrost zvoka. Preboj zvočne hitrosti se imenuje tudi preboj zvočnega zidu. Naslovna slika prikazuje trenutek preboja zvočnega zidu.


Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Neprijetni-zvoki-nelagodje-frekvenca-audio-bm-slusni-aparati-zanimivosti

ZAKAJ NAM NEKATERI ZVOKI POVZROČAJO NELAGODNE OBČUTKE

Zvok krede na šolski tabli, drgnjenje jedilnega pribora ob krožnik, zvok ob rezanju stiropora … Tudi vi dobite ob teh zvokih kurjo polt?

Razlog, zakaj se nam ob takih situacijah v telesu pojavijo neprijetni občutki, se skriva v frekvenci zvoka. Različne ljudi zmotijo različni zvoki. Tisti manj prijetni, imajo frekvenco med 2 in 5 tisoč Hertzi. Prav to pa je območje, v katerem so naša ušesa najobčutljivejša.

Znanstveniki so ob poskusih ugotovili tudi, da je nelagodje ob določenih zvokih lahko priučeno. Ljudem so npr. pred začetkom poskusov povedali, da je neprijeten zvok del pesmi, ki jo bodo poslušali. Tistim, ki so mislili, da poslušajo del skladbe ali pesmi, se niso zdeli tako grozni kot tistim, ki so vedeli, da gre za npr. škripanje krede po tabli. Na lestvici neprijetnih zvokov se na prvem mestu nahaja drgnjenje noža po steklu, na drugem vilice po krožniku in na tretjem škripanje krede po tabli.


Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 9 10 11

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1793 ocen
×
js_loader