Helena-Pirc-Voditeljica-Novinarka-RTV-SLO-Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje

SLABO SLIŠITE? – TEMA V ODDAJI »AH, TA LETA!« NA SLO 1

O oddaji Ah, ta leta!

V oddaji Ah, ta leta! Na TV SLO 1 z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegajo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavajo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje

Tokrat je bil gost v TV studiu Boris Horvat Tihi. Že od otroštva ima težave s sluhom, življenje pa se mu je obrnilo na bolje šele, ko je v odraslih letih začel uporabljati slušni aparat. O prednostih in načinu delovanja slušnega aparata bosta v oddaji spregovorila tudi slušna akustika Borut Balkovec in Franci Urankar.

Če na vprašanje iz naslova SLABO SLIŠITE? odgovorite z da, niste sami. Kar vsak tretji človek, starejši od 65 let, ima težave s sluhom. Mnogo težav s sluhom je mogoče vsaj delno odpraviti z različnimi medicinskimi pripomočki

V Sloveniji je okoli 200.000 ljudi z okvaro sluha. Približno tretjina jih že uporablja slušni aparat, druga tretjina ga bo kmalu začela uporabljati, zadnja tretjina pa si naglušnosti noče priznati. Naša življenjska doba se podaljšuje, s tem pa se povečuje verjetnost, da bomo morali tudi sami sprejeti neko stopnjo izgube sluha. Čeprav je naglušnost navzven nevidna, so njene posledice zelo opazne. Naglušnost oteži sporazumevanje z okolico, kar lahko vodi v družbeno osamitev, tesnobo in celo depresijo. A ni treba, da je tako, rešitve obstajajo.

Slabši sluh ni povezan izključno s starostjo. Težava namreč lahko nastane nenadoma, kot posledica otroške bolezni ali glasnega poka, lahko pa počasi, postopoma in se s starostjo povečuje. Pametno je, da slabšanje sluha vzamemo resno in se posvetujemo z zdravnikom.

Pri prvih znakih naglušnosti ima človek občutek, da sogovorniki momljajo, sam pa se težko sporazumeva v hrupnem okolju, ne razume, kadar je sogovornik nekoliko oddaljen, ali mora precej povečati jakost televizijskega ali radijskega sprejemnika.

Težave s sluhom težje opazijo otroci. To, da nekaterih stvari ne slišijo, sprejemajo kot nekaj normalnega. Boris Horvat – predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris –, ki ima težave s sluhom že od otroštva, pravi, da se je resna težava zaradi okvare sluha pojavila šele v osnovni šoli, pri učenju tujega jezika. Za kako resno okvaro gre, je pravzaprav izvedel šele na zdravniškem pregledu pred služenjem vojaškega roka. Žal se je slabšanje sluha z leti samo še nadaljevalo. Pri 22 letih je imel že 70-odstotno okvaro sluha.

Boris-Horvat-Tihi-Auris-RTV-SLO-Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje
Boris Horvat. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Kako drugačno bi bilo njegovo življenje, če bi imel slušni aparat od otroštva, lahko danes samo ugiba. Vsekakor pa ne bi imel vzdevka Tihi, ki se ga drži že desetletja. Tihi zato, ker je bil v družbi s prijatelji raje tiho, kot da bi zaradi slabega sluha rekel kakšno neumnost.

V Sloveniji velja po statutu zveze gluhih in naglušnih za naglušno oseba, ki ima od 31- do 95- odstotno izgubo sluha. Kako slišimo, opredeljujeta dve enoti: višina tona in glasnost. Višino tona merimo v hercih (Hz), slušno območje pa je med 20 in 20.000 Hz. Glasnost je izražena v decibelih (dB): normalna komunikacija poteka v območju do 20 dB. Za rahlo naglušnost velja, da ljudje s takšno okvaro slišijo v območju od 25 do 40 dB. Kdor sliši v območju od 40 do 60 dB, je srednje močno naglušen. Za močno naglušnost velja komunikacija v območju nad 60 dB; ljudje s to stopnjo naglušnosti ne morejo slediti glasnemu govoru. Težka naglušnost ali gluhota pa se začne pri izgubi sluha, pri kateri je območje komunikacije večje od 80 dB.

Franci-Urankar-RTV-SLO-Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje
Franci Urankar, slušni akustik in direktor, AUDIO BM slušni centri, Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Vzroki za naglušnost so različni, odvisno od tega, kateri del ušesa svoje vloge ne opravlja več dobro. O prevodni naglušnosti govorimo, kadar zunanjemu ali srednjemu ušesu ne uspe prenesti tresljajev zvoka, ki potujejo po zraku, do notranjega ušesa. Takšna naglušnost je pogosto prehodne narave in se lahko izboljša. Poznamo tudi tako imenovano senzorično-nevralno naglušnost. Pri tej obliki naglušnosti gre za okvaro notranjega ušesa ali ušesnega živca. Običajno je takšna naglušnost trajna. Pojavlja pa se tudi mešana naglušnost, ki združuje težave obeh omenjenih.

Potem je tu še starostna naglušnost

Slušne celice se namreč ne obnavljajo. Dlje ko je človek izpostavljen hrupu, glasnim zvokom, večja je možnost za pešanje sluha. Tudi nekatera zdravstvena stanja lahko vplivajo na slabšanje sluha, na primer visok krvni tlak ali diabetes. Prav tako lahko na slušne celice negativno vplivajo zdravila, denimo kemoterapija.

Starostni naglušnosti se ne moremo izogniti, lahko pa vsaj delno vplivamo na nekatere dejavnike, ki dolgoročno poslabšujejo sluh. Ob izpostavljenosti glasnemu hrupu lahko nosimo čepke za ušesa. Obstajajo tudi takšni, ki jih izdelajo po obliki posameznikovega sluhovoda – takšni pridejo prav, če gre za redno izpostavljenost hrupu.

Mnogo težav s sluhom je mogoče vsaj delno odpraviti z različnimi medicinskimi pripomočki. Slušni aparati v sodobnem času so umerjeni na potrebe posameznika in prilagodljivi glede na situacijo. Obisk pri slušnemu akustiku lahko reši marsikatero zagato in kljub okvari sluha znova omogoči normalno komunikacijo. Borut Balkovec, slušni akustik v podjetju AUDIO BM, poudarja, da je na trgu veliko različnih kategorij slušnih aparatov. Katerega izbrati oziroma kašnega potrebujemo, je odvisno tudi od našega življenjskega sloga. Slušni aparati so prilagojeni vsakemu uporabniku individualno.

Borut-Balkovec-RTV-SLO-Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje
Borut Balkovec, slušni akustik, AUDIO BM slušni centri, Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Borut-Balkovec-stranka-RTV-SLO-Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje-test-sluha

“Vsaka naglušnost je tehnično rešljiva,” poudarja Boris Horvat. Opozarja pa na dejstvo, da dlje ko naglušni čaka in odlaša z uporabo slušnega aparata, dlje traja, da se ga navadi uporabljati. Vsak slušni aparat je treba umeriti glede na stopnjo naglušnosti in potrebe naglušnega človeka. Včasih lahko to traja kar nekaj časa, celo več tednov. Toda pomembno je, še pravi Boris Horvat, da naglušni ne obupa.

Včasih lahko pomagajo tudi malenkosti. Televizija Slovenija prek teleteksta omogoča vklop podnapisov, mogoče pa je spremljati tudi oddaje s tolmačem za slovenski znakovni jezik. Podrobnosti lahko gledalci z različnimi oviranostmi, ne samo slabšim sluhom, najdejo na portalu dostopno.si.

Ogled oddaje: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174931550?s=dostopno

Vir: https://www.rtvslo.si/moja-generacija/dobro-pocutje/zdravje/slabo-slisite/655876

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
5-napak-pred-po-nabavi-slusnih-aparatov-audio-bm-slusni-centri

5 NAJVEČJIH NAPAK, KI JIH LJUDJE STORIJO PRED IN PO NABAVI SLUŠNIH APARATOV

POSLUŠAJTE PRISPEVEK

1. PODCENJEVANJE PROBLEMA

Naglušnost je problem, ki si ga človek le stežka prizna. Dokler osebo na to opozarjajo le drugi je težko razumeti kaj se dogaja. Zaupajte svojim najbližjim, želijo vam le dobro.

2. KUPOVANJE OJAČEVALCEV ZVOKA

Vsekakor ste med iskanjem slušnih aparatov oziroma druge rešitve v zvezi s sluhom naleteli na reklame, kjer se »slušni aparat« prodaja po ceni okvirno 40eur. Zavedati se morate, da gre za ojačevalec zvoka, ki ni natančno prilagojen vaši izgubi sluha. Posledično si lahko s tem sluh še dodatno poslabšate, odgovornost za to pa nosite sami, kot je zapisano v navodilih pri tovrstnih napravah.

3. PREVISOKA PRIČAKOVANJA

Slušni aparati so medicinski pripomočki. Zadnja beseda je ključna, pripomočki in ne nadomestki. To pomeni, da vam bodo v pomoč pri poslušanju nikakor pa ne morejo povrniti sluha na stanje kakršno je bilo pred izgubo.

4. PRENIZKA PRIČAKOVANJA

V kolikor vam karkoli v zvezi s poslušanjem ne bo ustrezalo je potrebno to čimbolj natančno pojasniti slušnemu akustiku, da bo lahko težave pojasnil in v največji možni meri odpravil.

Za slušne akustike je najhuje kadar uporabnik po več letih uporabe omeni, da nekaj ne sliši ravno najbolje oziroma ga to moti, ugotovi pa se, da je ta problem zelo enostavno rešljiv. Prosite nas za pomoč, za to smo vam vedno na voljo.

5. UPOŠTEVANJE ZGOLJ NASVETOV DRUGIH

Ljudje smo si med seboj zelo različni. Ni nujno, da bi se s slušnim aparatom, ki ga uporablja znanec, počutili ravno tako dobro ali slabše, kot oni. Vsaka oseba ima unikaten sluh in lastna merila kaj je dobro, primerno in sprejemljivo.

Naj vas priporočila ali izkušnje znancev, prijateljev ne odvrnejo od namena, da preizkusite slušne aparate. Vaše presojanje naj vključuje vašo lastno izkušnjo. Testiranje sluha in slušnih aparatov je v AUDIO BM slušnih centrih brezplačno.

Obljubljamo vam, da se boste v naših slušnih centrih počutili kot doma in da se bomo v vaše dobro potrudili, ter da vam bomo vedno v pomoč in podporo.

Ekipa AUDIO BM slušnih akustikov

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Glasbo-naceloma-mozgani-dojemajo-kot-ugoden-zvok-audio-bm-tinitus-0

TINITUS – POŠKODBE SLUHA LAHKO NA KULTURNIH PRIREDITVAH UTRPIJO TAKO OBISKOVALCI KOT IZVAJALCI

Zvenenje, šumenje, cvrčanje, brnenje, škripanje, piskanje, brenčanje, bučanje, cviljenje … Tako prizadeti opisujejo zvok, ki ga slišijo samo oni. Fantomski šum (lat. tinnitus), ki ne jenja, lahko nastane zaradi poškodbe slušne poti ob močnem hrupu ali nenadnem glasnem poku.

Po najnovejših raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije poslušanje glasne glasbe na slušalkah ali v živo, na glasbenih prizoriščih, ogroža sluh 1,35 milijarde mladih po svetu. Zdravniki tudi pri nas opozarjajo, da število ljudi s tinitusom strmo narašča.

Glasbo načeloma možgani dojemajo kot ugoden zvok, zato je lahko tudi glasnejša, pa sluha ne poškoduje. Zelo škodljivi pa so nenadni sunki zvoka na koncertih, kjer je glasnost tudi višja od 120 decibelov.

Saksofonist Boštjan Simon, član free jazz zasedb Zhlehtet, Litošt, Velkro, Etceteral in There Be Monsters, se natančno spomni trenutka, ko je v ušesih zaslišal pisk, ki do danes ni ponehal. »Zgodilo se je pri šestnajstih letih, med vajo z orkestrom. Saksofonisti sedimo pred pozavnisti, ki imajo inštrumente uperjene naravnost v naša ušesa. Dovolj je en glasen ton, en močen udarec na boben, in škoda je permanentna … to je šok, ki si ga organizem zapomni. Pri tem sploh ni nujno, da je glasba ozvočena,« je povedal glasbenik, ki s poškodbo sluha živi že skoraj petindvajset let.

Tudi njegovega kolega pianista Roka Zalokarja, ki ustvarja solo in v skupinah Zhlehtet ter Kukshai, moteče piskanje v ušesih spremlja od najstniških let, čeprav ne more locirati enega samega vzroka za to. »V srednji šoli sem bil del alternativne scene in poslušal ter igral bolj trdo, hard core glasbo. V prostorih za vaje je bila glasba glasna, a ko si mlad, ti je vseeno. V tistem času se je zgodil tudi nekakšen tehnološki premik, zvočniki so bili cenovno bolj dostopni in nabavili smo si boljše ozvočenje, pri tem pa nikogar ni skrbelo, da se je s tem povečala glasnost v prostoru.« Da mu neprestano zveni v ušesih, se je zavedel postopoma in diagnozo tinitus sprejel kot »kazen« za dolgoletno zlorabo sluha. Pred petimi leti se je stanje poslabšalo. »Po koncertno intenzivnem poletju sem na dopustu opazil, da je pisk močnejši kot kadarkoli prej. To sem razumel kot alarm telesa, ki mi sporoča, naj bolj pazim. Odtlej na koncertih redno uporabljam ušesne čepke pa tudi med potovanji z letalom ali vlakom, včasih tudi v kombiju, saj me ta motorni zvok najbolj utrudi, moti in mi škodi.«

Lahko-bi-uvedli-licenco-za-tonske-mojstre-audio-bm-tinitus-1
»Lahko bi uvedli licenco za tonske mojstre, tako kot jo zahtevajo pri vseh drugih poklicih, pri katerih si odgovoren za zdravje množice ljudi« predlaga pianist Rok Zalokar. FOTO: Nina Pernat, Arhiv Zavoda P.a.r.a.s.i.t.e.

Glasbenika imata skupno anekdoto iz hribov, kamor sta peljala svoji dekleti. Medtem ko sta bili onidve očarani nad osupljivo tišino v gorah, sta se onadva spogledala in si pokimala – tinitus. Obsojena na večno zvenenje. Tišine ni niti v gluhi noči niti ko hrup mesta utiša debela snežna odeja.

Producentka in organizatorka predstav Špela Trošt je dobila tinitus kot gledalka na plesni predstavi, ki jo je spremljala glasna eksperimentalna glasba. »Po predstavi zvok v ušesih kar ni prenehal. Ostal je z mano in od takrat slišim nenehno cvrčanje, šumenje, kot tisti šum, ki spremlja motnje programa, sneg na televiziji. Zvečer, ko sem utrujena, je zvok najmočnejši in mi včasih ne pusti spati. Tudi pozimi, ko imam kapo, ga slišim bolj intenzivno. Na počitnicah, ko ga preglasijo škržati, pa ga slišim manj,« je povedala Špela Trošt in se med pogovorom spomnila še več umetnikov s to poškodbo.

Nihče od sogovornikov ni poiskal zdravniške pomoči, saj tinitus velja za neozdravljivo poškodbo sluha, s katero se je treba navaditi živeti. Mnogi čutijo krivdo, da so si težavo »nakopali sami«, ker so se izpostavljali hrupu ali se premalo zaščitili. Četudi je za to krivo preglasno ozvočenje na koncertu klasične glasbe, nenaden in nepričakovan pok pištole v gledališki predstavi, visoka frekvenca v glasbeni spremljavi razstave, preglasni zvočniki v kinodvorani, napačno nastavljeni monitorji za nastopajoče na odru ali oglušujoč pok doma narejenega elektronskega zvočila, ki uide improvizatorju.

GLASBA MOŽGANOV

V Sloveniji s to diagnozo živi deset odstotkov odraslih, a so le pri dveh odstotkih simptomi tako moteči, da se prizadeti zatečejo po strokovno pomoč, je povedala Branka Geczy, dr. med., otorinolaringologinja in avdiologinja, specializirana za tinitus, ki opaža, da število ljudi z zvenenjem v ušesih strmo narašča. »Najbrž je naša civilizacija najbolj hrupna doslej. Sodobno življenje je polno slušnih stimulov in kjerkoli lahko dobimo akustično travmo, ki v naše življenje lahko vnese grozen nemir.« Akutno akustično travmo lahko povzroči vsak zvok, ki je nad škodljivo ravnijo 85 decibelov, je pojasnila Branka Geczy. Pri glasbi je drugače, saj jo možgani dojemajo kot ugoden zvok, zato je lahko tudi glasnejša, pa sluha ne poškoduje. Zelo škodljivi so nenadni sunki zvoka na koncertih, kjer je glasnost tudi višja od 120 decibelov. »Hrup in glasna glasba lahko okvarita čutnice v notranjem ušesu – poškodba najpogosteje prizadene frekvence v območju štirih, šestih ali osmih kilohercev –, ki začnejo popačeno delovati in ‘igrati svojo glasbo’. V angleščini to imenujejo brain music, glasba možganov. V naravi ponavadi ni takega zvoka, zato je za nas tako moteč,« je pojasnila. Na začetku je akutno šumenje izrazito moteče, ampak imajo zdravi možgani sposobnost prilagajanja ter v določenem času zmanjšajo jakost šuma tudi za polovico. Pri mnogih je šum tako moteč, je poudarila specialistka, da lahko dobijo napade panike, so pod stresom, dezorientirani in se težko osredotočijo na vsakodnevna opravila ali delovne obveznosti, trpijo za nespečnostjo, umikajo se v svoj svet, postanejo anksiozni, tudi depresivni.

Branka Geczy, dr. med., specialistka otorinolaringologije, avdiologinja in akupunkturologinja, razvija tehnike, s katerimi s pacientovim sodelovanjem zmanjša jakost tinitusa za polovico ali celo na deset odstotkov, da postane nemoteč. FOTO: Leon Vidic

Na mestu je tudi vprašanje, zakaj določen zvok poškoduje samo nekatere, ne pa vseh prisotnih v prostoru. »Približno deset odstotkov populacije je bolj občutljive na zvok,« je odgovorila otorinolaringologinja in avdiologinja. »Obstajajo tudi znanstvene študije, ki dokazujejo genetsko dovzetnost za tinitus in preobčutljivost na hrup. Znanstveniki to področje še raziskujejo, zato ni izključeno tudi genetsko zdravljenje tinitusa.« Sicer pa se možgani na konstanten hrup postopoma privadijo in se ga naučijo eliminirati. Zato ljudje, ki so nanj navajeni, hrup lažje prenašajo. Poškodbe sluha so odvisne tudi od tega, kako blizu izvora hrupa smo, kako dolgo smo mu izpostavljeni in v kakšnem psihičnem stanju smo. Na koncertih, ko se predajamo glasbi, smo poslušalci ponavadi odprti, dovzetni, mehki. Takrat zvok, kot se zdi, v nas lažje penetrira. »Ko smo osredotočeni na glasbo, slušna proga absorbira vse zvoke okoli nas,« je pojasnila Branka Geczy. »Ko smo v stresu, se naše mišice skrčijo, tudi tiste v ušesu, kar prepreči pravilno zaščito ušesa pred hrupom. Če smo pod stresom, smo torej bolj ranljivi tudi za take poškodbe.«

HORROR VACUI

V brazilskem filmu Tinitus, ki smo ga videli na letošnjem Liffu, ta akutna avdiotravma prizadene sinhrono skakalko v vodo. Piskanje jo tako moti, da se pred skokom z desetih metrov, ki je lahko smrtno nevaren, ne more več zbrati in na koncu poseže po drastičnem ukrepu ter si z ostrima paličicama prebode bobniča, da bi vsaj začasno »utišala« neznosno zvenenje. Ali je tinitus spremenil njun odnos in vplival na njuno dojemanje glasbe, smo vprašali tudi glasbena sogovornika. »Gotovo sem bolj občutljiv za hrup in šume. Podzavestno pri svojem igranju najbrž iščem mehkejši zvok, sicer ne pri vseh projektih, a opažam, da me vleče v to smer. Ko igramo s polno jakostjo, me to fizično moti, ker me telo opozarja na nevarnost,« je povedal Rok Zalokar.

Pri-skladanju-sem-opazil-da-se-v-skladbi-bojim-tisine-audio-bm-tinitus-3
»Pri skladanju sem opazil, da se v skladbi bojim tišine, ker vem, da bo to praznino zapolnil tinitus,« pravi Boštjan Simon, saksofonist. FOTO: Blaž Samec

Boštjana Simona pa konstanten pisk v ušesih moti predvsem med skladanjem in improviziranjem. »Piskanje duši mojo glasbeno misel, idejo. Ko v mislih zaslišim melodijo, interval ali sosledje tonov, me vmes nekaj ves čas moti. Meče ven. Kot bi vaše sanje nenehno prekinjalo zvenenje budilke, vi pa bi se trudili zaspati in sanjati dalje. Ko igram, tako ves čas spletam in povezujem te prekinjene delčke misli,« je povedal saksofonist. »Pri skladanju sem opazil, da se v skladbi bojim tišine, ker vem, da bo to praznino zapolnil tinitus. Zato se pred horror vacui, torej bojaznijo pred praznino, zatekam v baročni moment in svoje skladbe zasitim s toni. Podzavestno se najbrž bojim, da bi v svoji glasbi slišal lasten tinitus. Zavidam tistim, ki tega stanja ne poznajo in pustijo, da ton izzveni do konca, potem pa zaslišijo tišino. To si tudi sam želim doživeti,« je dejal glasbenik, ki je tinitusu posvetil tudi skladbo na najnovejšem albumu Rubikon zasedbe There Be Monsters.

»Kaj bi dal za minuto, nekaj sekund tišine,« je potožil tudi vidno obupani starejši gospod v omenjeni brazilski drami Tinitus, v kateri se prizadeti zatečejo na sestanke nacionalne zveze za pomoč ljudem s to diagnozo. Tudi pri nas obstajajo skupine za samopomoč, ki jih je ustanovila Branka Geczy, z dvajsetletnimi izkušnjami zdravljenja te poškodbe in magisterijem iz tinitusa (skupina zdaj deluje na kliniki za ORL na UKC v Ljubljani). Želja po tišini je razumljiva, toda zdravnica svojim pacientom to odsvetuje. »V tišini se vsa slušna proga zaposli le s tinitusom, kar je za človeka še bolj stresno. Zato jim svetujem, naj sluh preusmerijo na prijetne dražljaje, poslušanje ambientalne glasbe z zvoki in šumi narave, predvsem vode, dežja – ta zvok prekrije širok spekter šumov in je večini ljudi prijeten, pa recimo šelestenje listja, petje ptic, škržatov. To tako imenovano maskiranje šuma mora seveda potekati hkrati z zdravljenjem,« je povedala Branka Geczy.

Med pregledom zdravniki najprej izključijo druge vzroke za tinitus, kot so vnetja, bolezni, tumorji, druge poškodbe, starostna okvara sluha … ob tem ugotovijo, ali se je pri akutnem tinitusu pojavila okvara sluha. Potem pacientu predpišejo zdravila, ki preprečijo nastanek centralnega oziroma trajnega tinitusa. »Zelo pomembno je, da se pri zvenenju v ušesih, ki ne izzveni v dnevu ali dveh, čim prej zglasimo pri zdravniku, ki ustrezno diagnosticira izvor,« je poudarila strokovnjakinja. »Tinitus v akutni fazi zdravimo z zdravili, tudi kortikosteroidi, zdravili za izboljšanje cirkulacije, ko so motnje neznosne, pa za kratek čas s sedativi, in ko je treba, v sodelovanju s psihiatri tudi z antidepresivi.«

Veliko ljudi meni, da je tinitus neozdravljiva diagnoza. Toda Branka Geczy se ne strinja s tem, da tinitusa ni mogoče ozdraviti oziroma vsaj omiliti, čeprav je priznala, da bi bil pri tistih, ki imajo tinitus več let, čudež, če bi se zvenenje popolnoma umirilo. Pomembno je, je poudarila, da zdravniki takemu pacientu ne rečejo, da se tinitusa ne bo znebil do konca življenja in naj se navadi živeti s tem. Tak stavek pacienta demoralizira, je prepričana. »Treba je priznati, da gre za motečo zadevo, da je zdravljenje dolgoročno, vendarle pa obstajajo tehnike, s katerimi se s pacientovim sodelovanjem jakost tinitusa zmanjša za polovico ali celo na deset odstotkov, da postane nemoteč. S terapijo tinitus retraininga, v katero je vključen psihiater in psiholog, se pacient nauči kognitivno-vedenjske tehnike za preusmerjanje pozornosti na zvoke iz okolice in ne na šum v ušesih. Pacient začne jemati šum kot nekaj nepomembnega, negrozečega in se pomiri. Po tej demistifikaciji šuma ga možgani lažje kompenzirajo,« je pojasnila otorinolaringologinja, ki v samoplačniški ambulanti za ORL zdravstvenega zavoda Zdravje v Ljubljani tinitus zdravi tudi z akupunkturo in medicinsko hipnozo.

ZAŠČITA SLUHA JE TABU

Sogovorniki so se strinjali, da je za preventivo in ozaveščanje javnosti o poškodbah sluha storjenega premalo. »Lahko bi po šolah delili pamflete, zloženke z informacijami, kako se zaščititi, izvajali varnostne teste, v slogu crash testov, ki bi ponazorili vplive hrupa na sluh, da bi se ljudje zavedeli poškodb, ki jih lahko dobijo,« je pred resnimi poškodbami, ki jih je sam staknil v mladih letih, posvaril Boštjan Simon. Da je zaščita pred nepotrebnim hrupom med odraščajočo populacijo najpomembnejša, se je strinjala tudi zdravnica Branka Geczy. »Pomembno je, da se čim prej oddaljimo od izvora hrupa, saj so poškodbe odvisne tudi od časa izpostavljenosti. Če je hrup nad 120 decibelov – recimo hrup letala ali petard –, je dovolj le nekajsekundni impulz, da poči bobnič oziroma nastane šumenje ali celo akutna izguba sluha,« je poudarila specialistka otorinolaringologinja in posvarila tudi pred poslušanjem glasne glasbe s slušalkami. »Sluh se ob glasni glasbi postopoma kvari. Pride do sindroma fatigue, ko se slušna proga utrudi in potrebuje vedno več stimula, takrat se nam zdi, da je vse prepotiho. Glasbo moramo s slušalkami poslušati v premorih – na pol ure do štirideset minut, tako si sluh vmes odpočijemo,« je svetovala.

Oba glasbenika, ki sta študirala na Nizozemskem in imata veliko izkušenj z igranjem v tujini, pravita, da je za slušno varnost na kulturnih prireditvah tam bolje poskrbljeno kot pri nas. »V tujini sem večkrat doživel, da so pred vhodom na koncert ali predstavo organizatorji obiskovalcem delili čepke za ušesa. Raven decibelov je na koncertih jasno določena in glasbeniki se jo praviloma držijo. Na večjih koncertih v Londonu sem videl nad odrom merilec decibelov, nekje pa se celo, če igrajo nad dovoljeno vrednostjo, prižgejo utripajoče luči, ki glasbenike na to opozorijo. Čeprav je to bolj ukrep proti kršenju reda in miru v soseski, pa ima nedvomno dobrobiti tudi za poslušalce,« je prepričan Boštjan Simon, ki je v glasbeni skupnosti opazil, da je zaščita sluha na koncertih nekakšen tabu.

»Tudi sam se tega, da bi si med koncertom zamašil ušesa, včasih sramoval. Saj sem zato tu, da poslušam glasbo, sem si mislil. Kot bi veljala tiha stigma, da nisi dovolj vzdržljiv, da ne preneseš glasne glasbe. Te stigme sem se zdaj znebil, ko slišim, da je prenaglas, si enostavno zamašim ušesa. Ravno letos smo bili na velikem openair festivalu Kolos of Ostrava na Češkem, kjer je bila glasba na koncertu elektro akustične glasbe neznosno glasna. Množica ljudi je to stoično prenašala, jaz pa sem si, poleg tega, da sem imel čepke, še s prsti zatisnil ušesa. Kmalu sem videl, da je enako storil še nekdo zraven mene, ki je prej očitno tiho trpel, čez deset minut, pa je enako storilo vsaj še 15 ljudi. Sprožil sem nekakšen tihi protest. Preglasen zvok na koncertih je kot cesarjeva nova oblačila. Vsi trpijo, a jih je sram priznati, cena pa je permanentno uničen sluh.«

Za Boštjana Simona so čepki za ušesa obvezna oprema na koncertih. »Danes na trgu dobiš silikonske čepke s posebnimi filtri za različno glasnost, ki frekvenčne spektre porežejo enakomerno, da slišiš vse, le malo tiše,« pove.

Po-najnovejsih-raziskavah-Svetovne-zdravstvene-organizacije -audio-bm-tinitus-4
Po najnovejših raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije poslušanje glasne glasbe na slušalkah ali v živo, na glasbenih prizoriščih, ogroža sluh 1,35 milijarde mladih po svetu. FOTO: Uroš Hočevar

VARNOST PRI DELU GLASBENIKOV

Za glasbenike niso problematični zgolj koncerti, temveč tudi vaje. Vzrok za svoje težave je Rok Zalokar pripisal tudi večkratnim zvočnim incidentom med tonskimi vajami. »Tinitus je gotovo povezan z mojo globoko travmo, ker sem večkrat doživel, da mi je zaradi napake neveščih tonskih mojstrov feedback z monitorja prerešetal možgane,« je povedal glasbenik, ki je prepričan, da je pri nas za varnost pri delu glasbenikov slabo poskrbljeno.

Varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju (to so glasbeniki, dirigenti, učitelji glasbe, orkestri, didžeji, zabavljači, nastopajoči otroci, odrsko osebje, vratarji, natakarji …) sicer uravnavata Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu ter Praktične smernice za varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju. V pravilniku je, denimo, določeno, da je škodljiv hrup tisti, pri katerem dnevna ali tedenska izpostavljenost presega 85 decibelov ali če konična raven presega 140 decibelov. Meritve hrupa so podlaga za izvedbo ocene tveganja izpostavljenosti hrupu na določenem delovnem mestu. Ocene tveganja bi morali naročiti delodajalci, torej organizatorji, a v praksi nad tem ni nadzora, zato gredo stvari pogosto čez mejo.

»Glasbena scena je v tem smislu podhranjena. Med tonskimi mojstri je veliko prostovoljcev, ki niso opravili niti osnovnega usposabljanja. Če k temu dodamo slabo zvočno opremo v klubih in prizoriščih, ne čudi, da glasbenik, ki ima tri ali štiri koncerte na teden, dobi tinitus,« je poudaril Zalokar in predlagal rešitev. »Morda ne bi bilo slabo, če bi država bolj pritisnila na organizatorje, ki smernic ne izvajajo dosledno, ter poskrbela za usposabljanje in ustrezno izobrazbo tonskih mojstrov. Lahko bi uvedli licenco za tonske mojstre, tako kot jo zahtevajo pri vseh drugih poklicih, pri katerih si odgovoren za zdravje množice ljudi,« je razmišljal pianist. Gotovo se premalo govori tudi o tem, ali ne bi moral tisti, ki s svojim dejanjem fizično morda trajno poškoduje drugega človeka, prevzeti odškodninsko odgovornost. Predvsem pa moramo sami ravnati odgovorno in zaščititi svoj sluh. Saj je, ko te s koncerta, predstave, kina, razstave, domov pospremi šum v ušesih, lahko že prepozno.

Tina Lesničar

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Suzana-Kozel-Franci-Urankar_AUDIO_BM-Igor-Krmelj-Jutro-na-Planetu-Sluh-Slusni-aparati-Svetovanje

PLANET TV, ODDAJA JUTRO NA PLANETU – O SLABŠANJU SLUHA IN SLUŠNIH APARATIH S FRANCIJEM URANKARJEM

Planet TV je k sodelovanju v oddaji JUTRO NA PLANETU povabil tudi nas. Klepet v živo je potekal o sluhu in slušnih aparatih.

Oddajo sta vodila Suzana Kozel in Igor Krmelj, gost pa je bil direktor AUDIO BM slušnih centrov, Franci Urankar. Oddaja je bila na sporedu 14. 12. 2022.

Nekaj misli iz klepeta:

  • Slabšanje sluha je del naravnega procesa staranja.
  • Po 65. letu je precej normalno, da ne ločimo več vseh zvokov, da ne razumemo, kot smo nekoč.
  • Preventivno lahko naredimo tekom življenja veliko, da se na primer izogibamo premočnim zvokom.
  • Naglušnost je zelo pogosta težava, več kot 500 milijonov ljudi po vsem svetu se sooča z določeno stopnjo naglušnosti.
  • Kako prosim? Znaki za naglušnost so na primer, da ne razumemo povedanega, da preslišimo hišni zvonec, telefonski klic, da v okolju, kjer je več zvokov težje ločimo, kot smo nekoč.
  • Ko se začne z našim sluhom nekaj dogajati, se s tem kar ne moremo sprijazniti. Žal je še vedno veliko predsodkov.
  • Slušnih aparatov je več vrst. Ločijo se na primer po obliki. Lahko so v ušesu, lahko so zaušesni.
  • Sluh nas povezuje in kaj je pomembnejše kot komunikacija med nami.
  • Sluh se preveri z napravo, kateri se reče avdiometer, preiskava pa se imenuje pražna tonska avdiometrija, kar pomeni, da iščemo prag tonov, kdaj začne uho slišati posamezni ton ali frekvenco. Zato je ta meritev zelo natančna izvaja se v tihih prostorih oziroma tihih sobah, ki so izolirane pred drugimi zvoki.
  • Pod besedo tinitus razumemo zvoke, ki nastajajo v ušesih ali v glavi.
  • V slušnih centrih informativno izmerimo sluh, lahko svetujemo, in če odkrijemo, da je nekdo naglušen ali ima tinitus, bo zagotovo prava pot, da z napotnico obišče specialista ORL. Tam se opravi celoten ORL pregled in postavi tudi diagnoza.

Poglejte video posnetek celotnega klepeta. Posnetku smo za lažje spremljanje dodali podnapise.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Kaj-potrebujemo-pri-slusnem-aparatu-audio-bm-slusni-aparati

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU: KAJ POTREBUJEMO PRI SLUŠNEM APARATU

Slušni aparati in njihova uporaba so nikoli končana zgodba. Tehnološki razvoj, moderni način življenja in nova spoznanja o ušesih, sluhu ter delovanju možganov prinašajo nove in nove izzive. V zadnjih letih je prišlo do eksplozije tehnološkega razvoja na področju slušnih aparatov. Proizvajalci ponujajo številne modele v različnih cenovnih razredih in ponudba je vedno bolj nepregledna. V slušne aparate se vgrajuje vedno več tehnologije, bolj ali manj koristne, kar povzroča številne dileme. Katere tehnologije prinašajo praktične koristi za izboljšanje slišnosti in razumevanja govora? Kaj ponujajo dražji slušni aparati v primerjavi s cenejšimi modeli?

Razumeti moramo, da so slušni aparati kot proteza: še najboljša proteza nam ne more povrniti občutka in zmožnosti izgubljene roke ali noge, podobno je tudi s slušnimi aparati – ne morejo v celoti povrniti izgubljenega sluha, nam pa bistveno olajšajo življenje. Zato je pomembno, da razumemo, kaj nudijo in kakšne možnosti izbire imamo pri nakupu slušnih aparatov.

Najpomembnejša lastnost slušnega aparata je omogočanje slišnosti, kar pomeni, da mora biti dovolj močan, da pokrije slušni primanjkljaj uporabnika. Ker se ojačitev in največja izhodna moč pri različnih proizvajalcih navajata na različne načine, je težko primerjati moč aparatov med seboj. Zato si pomagamo s tako imenovanim območjem uporabe (Fitting range) slušnega aparata. Gre za območje ojačevanja, ki ga je aparat po proizvajalčevemu priporočilu sposoben pokriti. Krivulja sluha mora biti v celoti znotraj območja ojačevanja aparata, v nasprotnem slušni aparat ni primeren za podano izgubo sluha.

Podrocje-pokrivanja-naglusnosti-fitting-range-audio-bm-slusni-aparati

V prvem primeru je del krivulje sluha izven območja uporabe tako pri nizkih kot pri visokih frekvencah (obkroženo!), zato slušni aparat NI PRIMEREN!

V drugem primeru območje uporabe slušnega aparata v celoti pokrije krivuljo, vendar je pri frekvencah med 2000 Hz in 4000 Hz samo 5dB rezerve. (Obkroženo!) Ob poslabšanju sluha majhna rezerva hitro vodi v nabavo novega slušnega aparata. Aparat je POGOJNO PRIMEREN, če se sluh ne slabša!

V tretjem primeru območje uporabe v celoti pokrije krivuljo sluha in ima na najnižji točki krivulje pri frekvencah med 2000 Hz in 4000 Hz še 15 dB rezerve. (Obkroženo!) Aparat JE PRIMEREN! Naslednji razlog za rezervo v ojačanju so primeri, ko se za krajše obdobje sluh poslabša (prehlad, utrujenost itd ) in aparat ne ojačuje več dovolj. Seveda mora v takšnih primerih aparat omogočati ročno nastavljanje glasnosti, saj je drugače rezerva brezpredmetna.

Pomembna lastnost je tudi frekvenčno območje, to je območje frekvenc, ki jih slušni aparat pokriva. Navadno se nahaja med 100 Hz in 7500 Hz, se pa že najdejo slušni aparati, ki presegajo mejo 10000 Hz. Večje kot je frekvenčno območje, bolj naraven in živ zvok ima aparat in kar je najpomembneje, visoke frekvence so pomembne za razumevanje govora. Vendar, možgani dojemajo zvok v oktavah in v kolikor ne slišimo celotne oktave, bomo zvok slišali, ne pa tudi prepoznali. Nikjer nismo našli relevantne medicinske raziskave, ki bi pojasnila, kaj je z našim razumevanjem in prepoznavo zvoka v nepopolni oktavi. Recimo, da imamo tri slušne aparate z enako močjo in tehnologijo, le da prvi aparat omogoča frekvenčno širino zvoka do devete oktave (5120 Hz), drugi ima deveto oktavo le delno pokrito ( npr. do 8000Hz), tretji aparat pa zajame deveto oktavo skoraj v celoti (npr. do 9800 Hz). Ali prihaja pri uporabi omenjenih treh slušnih aparatov do razlik v razumevanju in prepoznavi zvoka? V kolikor ni razlike v razumevanju in prepoznavi govora in zvokov med omenjenimi slušnimi aparati, pomeni, da je frekvenčni razpon slušnih aparatov nad 5120 Hz nepotreben, dokler ne preseže meje naslednje oktave, to je 10240 Hz. Dokler ne bo omenjena dilema rešena pa naj velja, da od viška ne boli glava in večje kot je frekvenčno območje, bolje je.

Naslednja nujna lastnost slušnega aparata je, da ima tuljavo. Elektro magnetna tuljava je majhno navitje na feritnem jedru, namenjena prestrezanju elektro-magnetnega signala, ki ga oddaja klasični telefon, mobilni FM sistem ali slušna zanka, vgrajena v prostor. Omogoča, da uporabnik neposredno v slušni aparat dobi signal iz mikrofona, TV, radia, itd. Tako sliši čisti zvok brez dodatnih zvokov iz okolice in drugih motenj, ki se pojavljajo pri poslušanju brez tuljave in otežujejo razumevanje slišanega. Slušna zanka je vedno bolj pogosto vgrajena v javnih prostorih (dvorane, avle, telovadnice), na avtobusnih in železniških postajah, dvigalih itd. Velika škoda bi bila, da naglušni ne bi izkoristil njenih prednosti, če se nahajajo v okoljih, ki smo jih omenili in so opremljeni s slušno zanko.

Kot četrto pomembno lastnost omenimo brezžično povezljivost! Vedno več komunikacije poteka na daljavo – preko telefona, videoklicev, številni sestanki, simpoziji in predavanja potekajo na Zoom-u in drugih videokonferenčnih programih, e-storitve (eŠola, eZdravje, eVolitve) se množijo, kar zahteva možnost povezave slušnih aparatov s pametnimi telefoni in računalniki. Tu so še televizija, radio in ostala video-avdio oprema ter pripomočki. Neposredne, medosebne komunikacije je vedno manj in manj. V idealnem svetu, bi moral slušni aparat imeti sposobnost povezovanja na način Internet stvari ali medomrežje stvari (angleško Internet of things; kratica IoT). Žal to trenutno omogočajo le nekateri najdražji modeli. Osnovno povezovanje s telefonom, TV in PC omogočajo slušni aparati srednjega cenovnega ranga, v Sloveniji trenutno brez doplačila ne dobite povezljivosti slušnih aparatov. Pa bi jih glede na zahteve časa morali, vendar je dejstvo, da cenovni standard za slušne aparate ni bil spremenjen že od leta 2004 in da se v obstoječem cenovnem standardu nahajajo modeli, ki so veliko bolj napredni, kot so bili pred leti.

IN ZDAJ SMO PRI ODGOVORU, KAJ PONUJAJO DRAŽJI SLUŠNI APARATI V PRIMERJAVI S CENEJŠIMI MODELI

Brezžično povezljivost in večje udobje zaradi boljšega samodejnega prilagajanja različnim slušnim situacijam. Vse ostale funkcije, ki jih oglašujejo proizvajalci slušnih aparatov in jih nismo omenili so večinoma namenjene boljšemu razumevanju slišanega in manjši utrujenosti po celodnevni uporabi slušnega aparata. Na vsakem posamezniku je, da oceni, ali jih potrebuje glede na življenjski slog, ki ga živi. Dandanes že osnovni slušni aparati ponujajo odlično slišnost, seveda pod pogojem, da so dovolj močni za dano izgubo sluha.

Kot vsaka tehnološka naprava imajo slušni aparati svoje omejitve in ne odpravijo vseh težav, ki jih ima naglušni v svojih stikih z okolico. Največkrat imajo slušni aparati šibke točke v situacijah, ko je treba ločiti glas sogovornika od ostalih človeških glasov v bližini, ali ko je potrebno osamiti in ojačati nek oddaljeni zvok ali glas, npr. TV, radio, telefon, glas govornika v večjem prostoru, itd. Naslednja težava je, da naglušni nimajo slušnih aparatov vedno v ušesu (npr. v postelji, med težjimi fizičnimi aktivnostimi, pod tušem, itd.), potrebujejo pa opozorilo, da se je v njihovi okolici nekaj zgodilo.

Vidimo, da poleg slušnih aparatov, ki so namenjeni predvsem izboljšanju možnosti sporazumevanja, naglušni potrebujejo tudi druge specializirane slušne pripomočke, ki olajšajo le posamezni problem slabšega sluha.

Tovrstne naprave, bolje rečeno slušne pripomočke, delimo na dve skupini:

  • V prvi skupini so naprave za pretvorbo zvoka v besedilo, v vidne ali v vibracijske dražljaje. To so signalne naprave ali zasloni, ki so nadomestilo za zvočna sporočila. Primeri takšnih naprav so svetlobni ali vibracijski zvonci, svetlobne ali vibracijske budilke, svetlobni indikator dima (požara), elektronske varuške za dojenčke z bliskavico ali vibratorjem, itd.
  • Druga vrsta naprav je namenjena izboljšanju zvoka, ki ga prejemajo naglušni preko slušnih aparatov ali preko ušes. To so naprave za prenos zvoka. Naprave za prenos zvoka zajamejo zvok čim bliže njegovemu viru in posredujejo zvok neposredno na ušesa ali slušne aparate. S tem se zmanjšajo učinki razdalje, hrupa in šumenja na kakovost zvoka. Obstajajo naprave za poslušanje TV in radia, konferenčni mikrofoni, osebni FM sistemi, induktivne slušne zanke, brezžične slušalke, itd.

Žal za slušne pripomočke velja, da jih moramo v veliki večini primerov sami kupiti in plačati. O izjemah se pozanimajte pri ponudniku slušnih aparatov ali na bližnjem društvu gluhih in naglušnih. Nekatere omenjene slušne pripomočke najdete tudi na povezavi: https://www.audiobm.si/trgovina/kategorija-izdelka/tehnicni-pripomocki/.

Zaključimo z začetkom – slušni aparati in njihova uporaba so nikoli končana zgodba. Tehnološki razvoj, moderen način življenja in nova spoznanja o ušesih, sluhu ter delovanju možganov prinašajo nove in nove priložnosti. Izkoristimo jih! O tem, naslednjič.

Ob tej priložnosti, vam predragi bralec ali bralka želim srečno, zdravo in čudovitih zvokov polno 2023!

Piše: Marko Štanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU – VEČ VSEBIN >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
10-opozorilnih-znakov-demence-spomincica-audiobm-slusni-aparati-svetovanje

TEŽAVE S SLUHOM, UPAD KOGNITIVNIH SPOSOBNOSTI IN DEMENCA

V AUDIO BM SE ZAHVALJUJEMO SPOMINČICA – ALZHEIMER SLOVENIJA ZA SPODNJI PRISPEVEK O DEMENCI, KI GA OBJAVLJAMO V CELOTI.

Demenca ni del običajnega staranja, pač pa posledica bolezni možganov. O demenci govorimo takrat, ko se posameznikove kognitivne sposobnosti (sposobnost pomnjenja, razumevanja, govora, orientacije in presoje) poslabšajo do te mere, da je to moteče pri vsakdanjem življenju. Povzročijo jo različne bolezni, ki povzročajo propad možganskih celic – nevronov.

Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen. Demenca, kot posledica Alzheimerjeve bolezni predstavlja med 60% in 80% vseh primerov demenc. Prvi znaki demence pri Alzheimerjevi bolezni so težave s kratkoročnim spominom in / ali težave z orientacijo v prostoru. Demenca z Lewijevimi telesci predstavlja 15%-20% vseh demenc. Bolniki imajo simptome, ki so lahko podobni Alzheimerjevi bolezni ali Parkinsonovi bolezni, pogosto jih spremljajo tudi vidni prividi. Poznamo še vaskularne demence, ki so posledica številnih zaporednih kapeh v področju malih do srednje velikih možganskih žil, frontotemporalne demence, ki se pri bolniku izražajo kot spremembe v vedenju in osebnosti, kot neprimerno socialno vedenje, težave pri govoru …

VELIK POUDAREK STROKE POVSOD PO SVETU JE PREVENTIVA DEMENCE

Preventiva-za-nastanek-razvoj-demence-spomincica-audiobm-slusni-aparati

Na nekatere dejavnike tveganja za razvoj demence lahko namreč vplivamo sami. Največ lahko naredimo z zdravim življenjskim slogom. Fizična aktivnost (tudi že hoja) lahko pomembno zmanjša tveganje za demenco. Najbolj priporočljiv je t.i. mediteranski tip prehranjevanja. Dejavnika zaščite sta tudi aktivno trajno izobraževanje ter široka socialna mreža. Svoje možgane lahko urimo z različnimi vajami za spomin in koncentracijo, učenjem tujih jezikov. Pomembno je predvsem, da smo vključeni v družbo, se v stresnem obdobju znamo sprostiti in počnemo stvari, ki jih imamo radi. Pomembno je, da smo v srednjem in poznem življenjskem obdobju še posebej pozorni na zdravstvene težave, ki predstavljajo povečano tveganje za demenco, to so: težave s sluhom, hipertenzija, diabetes, debelost, depresija … Znanstvene ugotovitve kažejo, da lahko z zdravim življenjskim slogom in uspešnim odpravljanjem naštetih zdravstvenih težav zmanjšamo tveganje za razvoj demence za 40%.

POVZEMIMONa 40% tveganja za razvoj demence lahko vplivamo

ZGODNJE ŽIVLJENJSKO OBDOBE

  • 7% pridobivanje izobrazbe

SREDNJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

  • 8% izguba sluha
  • 3% travmatska poškodba možganov
  • 2% povečan krvni tlak
  • 1% prekomerno uživanje alkohola
  • 1% debelost

POZNO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

  • 5% kajenje
  • 4% depresija
  • 4% socialna izolacija
  • 2% fizična neaktivnost
  • 2% onesnaženo ozračje
  • 1% sladkorna bolezen

Seštevek: 40%

Kot lahko razberemo, izguba sluha med navedenimi tveganji predstavlja najvišje, kar 8% tveganje za razvoj demence, kar je skoraj 25% delež (od 40% tveganj), na katere imamo vpliv, da jih zmanjšamo.

Izguba sluha je povezana z vrsto zdravstvenih težav in ne pomeni samo, da ima starejši odrasel glasneje nastavljen radio ali televizor. Izguba sluha ima lahko dolgoročne učinke na zdravje. Obstajajo namreč dokumentirane spremembe v možganih kot posledica izgube sluha [1]; te spremembe naj bi s časom vplivale na kognitivni upad. Poleg tega lahko izguba sluha privede do zmanjšanja socialne angažiranosti [2].

“Zaradi manjše senzorične stimulacije možganov, socialne izolacije ter manjše angažiranosti človeka je potrebno izgubo sluha čim prej ustrezno obravnavati!”

Najnovejše raziskave staranja kažejo, da sta izguba sluha v srednjem življenjskem obdobju (45-65 let) in nastop demence povezana. Poznavanje in prepoznavanje znakov izgube sluha in znakov kognitivnega upada lahko prispeva k zmanjšanju tveganj, pravočasni diagnozi in zdravljenju tako izgube sluha, kot demence. V reviji The Lancet, kjer so leta 2020 podali izsledke najnovejših raziskav v povezavi z dejavniki tveganja za razvoj demence in preventivo demence, navajajo, da uporaba slušnih aparatov zmanjšuje odvečno tveganje za demenco [3].

V 25-letni prospektivni študiji so pokazali, da je pri ljudeh, ki imajo težave s sluhom (in ne uporabljajo slušnih aparatov) [4] povečana incidenca za razvoj demence. Podobno so ugotavljali tudi v presečni študiji, kjer se je pokazalo, da se je stanje poslabšalo pri tistih ljudeh, ki niso nosili slušnih aparatov.

“Osebam s težavami s sluhom pomagajmo, da uporabljajo slušne aparate, čeprav se jim morebiti zdijo neprimerni, imajo težave pri uporabi ali se jim zdijo neučinkoviti”

KOT UGOTAVLJAJO SVETOVNE ORGANIZACIJE, JE KLJUČNEGA POMENA OZAVEŠČENOST IN PREPOZNAVANJE ZNAKOV DEMENCE

Stigma je pri demenci močno prisotna, kar ima za posledico pozno iskanje pomoči ter postavljanje diagnoze, ko je bolezen že napredovala.

10-opozorilnih-znakov-demence-spomincica-audiobm-slusni-aparati

10 opozorilnih znakov demence

  1. Izguba spomina
  2. Težave pri izvajanju znanih nalog
  3. Težave pri komuniciranju
  4. Izgubljanje v času in prostoru
  5. Slaba ali okrnjena presoja
  6. Težave pri sledenju informacijam
  7. Izgubljanje predmetov
  8. Vedenjske in razpoloženjske spremembe
  9. Težave pri prostorskem in vidnem zaznavanju
  10. Umik od dela ali družbe

Pravočasna diagnoza prinaša prednosti za bolnika, svojce ter družbo kot celoto, saj se napredovanje bolezni lažje obvladuje. Diagnozo demence postavi specialist nevrolog ali psihiater.

Če pri sebi ali svojem bližnjem opažate znake upada kognitivnih sposobnosti, na Spominčici svetujemo, da čim prej obiščete osebnega zdravnika. Obstajajo tudi drugi vzroki, ki imajo podobne znake kot demenca in so ozdravljivi. Priporočljivo je, da se na obisk pripravite, zapišete katere težave opažate, kako dolgo jih opažate in kako pogosto se pojavljajo. Če boste pripravljeni, se boste z zdravnikom lahko bolje pogovorili in olajšali pot do prave diagnoze.

SPOMINČICA NUDI VELIKO DEJAVNOSTI

Spominčica – pomoč in podpora osebam z demenco in njihovim svojcem ter različna usposabljanja. Obiščite jih na spletni strani www.spomincica.si ali jih pokličite na (01) 25 65 111.


[1] Lin FR, Ferrucci L, An Y, Goh JO, et al. (2014) Association of hearing impairment with brain volume changes in older adults. Neuroimage 90:84–92.

[2] Weinstein BE, Ventry IM. (1982) Hearing impairment and social isolation in the elderly. J Speech Lang Hear Res 25(4):593–599.

[3] Livingston G, Huntley J, Sommerlad A, Ames D, Ballard C, Banerjee S, et al., Dementia prevention, intervention, and care: 2020 report of the Lancet Commission. Lancet. 2020 Aug 8;396(10248):413-446. doi: 10.1016/S0140-6736(20)30367-6. Epub 2020 Jul 30. PMID: 32738937; PMCID: PMC7392084.

[4] Amieva H., Ouvrard C., Meillon C., Rullier L., Dartigues JF., Death, depression, disability, and dementia associated with self-reported hearing problems: a 25-year study. J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 2018; 73: 1383-1389

Brezplačno preverite sluh in poskrbite zanj, obiščite najbližji AUDIO BM slušni center >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
OTC-slusni-aparati-brez-recepta-samoplacniski-brez-orl-pregleda-AUDIO-BM-blog-svetovanje

VSE O SLUŠNIH APARATIH PREKO PULTA (OTC HEARING AIDS) IN PRIMERJAVA S PROFESIONALNIMI SLUŠNIMI APARATI


17. oktobra 2022 je FDA (Ameriška uprava za hrano in zdravila) v ZDA sprejela svoje dolgo pričakovane smernice glede prodaje OTC slušnih aparatov (OTC hearing aids). Kaj pomeni kratica OTC? OTC – Over The Counter. To lahko prevajamo kot: slušni aparati preko pulta, slušni aparati brez recepta, slušni aparati v prosti prodaji, samoplačniški slušni aparati ali maloprodajni slušni aparati. Kateri izraz se bo s Sloveniji uveljavil težko napovemo. V nadaljevanju tega članka bomo za »OTC hearing aids« uporabljali besedno zvezo: »slušni aparati preko pulta«, ker se dejansko tako tudi prodajajo.

Zelo pomembno je, da skupino »slušnih aparatov preko pulta« jasno ločimo od profesionalnih slušnih aparatov, ki se pridobijo preko preverjenega postopka (obisk osebnega zdravnika zaradi napotnice, specialista ORL zaradi strokovnega ORL pregleda, predhodno testiranje slušnih aparatov v slušnih centrih, povračilo več kot 650€ za obojestransko oskrbo s strani zdravstvenih zavarovalnic, bogata izbira profesionalnih slušnih aparatov brez doplačil). Ta postopek uporabnike ščiti pred zlorabami in zagotavlja odlične rezultate pri poslušanju. S tem pridobite tudi vašega osebnega slušnega akustika za profesionalno izbiro, prilagoditev, svetovanje in seveda servis ter vzdrževanje tekom celotne življenjske dobe slušnih aparatov (6 let).

ZAKAJ JE NOVA KLASIFIKACIJA SLUŠNIH APARATOV IN DRUGAČNA PRAVILA S STRANI FDA ZA NJIHOVO DISTRIBUCIJO SPLOH NASTALA?

Cilj FDA je povečati konkurenco in izboljšati dostopnost slušnih aparatov v ZDA. V ZDA so cene slušnih aparatov znatno višje kot v Sloveniji, Evropski skupnosti in marsikje drugje po svetu. Cene slušnih aparatov v Ameriki dosegajo tudi 8000 USD za par. Poleg višjih cen imajo v Ameriki (in še marsikje drugje v svetu) slabši sistem zdravstvenega zavarovanja, kot pri nas. Marsikdo si tam sploh ne more privoščiti zdravstvenega zavarovanja, česar si pri nas niti ne predstavljamo. Posledično tudi nimajo pravic iz zdravstvenega zavarovanja, kot jih poznamo pri nas.

Po novem v ZDA ljudem z blažjo naglušnostjo ni več potrebno obvezno obiskati zdravnika, da bi opravili strokovni pregled in natančno diagnostiko izgube sluha, niti ni potrebno obiskati slušnega akustika v specializiranem slušnem centru za natančno prilagajanje slušnih aparatov – a lahko to priporočljivo pot do slušnega aparata še vedno izberejo, tudi če imajo blažjo naglušnost, saj zagotavlja boljše rezultate.

Alternativa so torej slušni aparati preko pulta, ki so namenjeni blažjim naglušnostim in so sedaj v ZDA na voljo v lekarnah, trgovski centrih in preko spleta. Lahko jih prodajajo tudi slušni centri, vendar se ti ukvarjajo le s tehnološko naprednimi profesionalnimi slušnimi aparati in profesionalnimi postopki za njihovo prilagoditev, česar pa slušni aparati preko pulta sploh ne omogočajo v zadostni meri.

8 KLJUČNIH RAZLIK MED PROFESIONALNIMI SLUŠNIMI APARATI NA NAROČILNICO IN SLUŠNIMI APARATI PREKO PULTA

PROFESIONALNI SLUŠNI APARATI SLUŠNI APARATI PREKO PULTA
   
Slušni akustikKDO JIH PRILAGODI?Uporabnik sam
ZDA, širok razpon cen, vse od 2000 – 8000$CENAŠirok razpon cen, vse od 200$ – 2000$
Izvedeno s strani specialista s pomočjo diagnostičnih napravDIAGNOSTIKA IN TESTIRANJE SLUHAOpravi uporabnik sam, različno med izvedbami
Širok izbor, na voljo diskretne izvedbe izdelane po meri, vgrajene napredne funkcijeIZVEDBA IN OBLIKAOmejena izbira izvedb, oblik in funkcij. Izdelave po meri ni
Primerno za blage do težje stopnje okvare sluhaSTOPNJA OKVARE SLUHAPrimerno le za blage do zmerne stopnje okvare sluha
Vse starosti in zdravstvena stanjaPREDVIDENI UPORABNIKOdrasle osebe brez posebnih težav z ušesi
Zagotovljeno v slušnih centrih, kjer se slušni aparat pridobiSERVIS IN PODPORAVprašljivo, ker način prodaje ne predvideva podpore, kot jo imajo profesionalni slušni aparati
Do cenovnega standarda prispeva ZZZS. Doplača se le razlika do polne cene, če je izbrana nadstandardna izvedba, sicer pa doplačila niKRITJE STROŠKOVVse stroške krije uporabnik

Kot smo že omenili, so slušni aparati preko pulta namenjeni zgolj odraslim osebam z blago do zmerno stopnjo okvare sluha. Slušni aparati za otroke in težje stopnje okvare sluha bodo tudi v ZDA še vedno ostali v domeni profesionalnih slušnih aparatov, predpisani s strani ORL specialista in strokovno izbrani ter prilagojeni s strani slušnega akustika oz. avdiologa v slušnem centru.

ALI SO SLUŠNI APARATI PREKO PULTA V SLOVENIJI SPLOH KDAJ PRAVA IZBIRA?

Prilagajanje nastavitev slušnih aparatov preko pulta za edinstveno okvaro sluha je lahko zahteven proces, za katerega ni natančnih navodil ali strokovne pomoči. To lahko nekaterim uporabnikom predstavlja veliko težavo, saj so prepuščeni sami sebi, kar zahteva, da morajo biti nekoliko tehnično podkovani (vešči tudi uporabe pametnega telefona …). V kolikor ste vešči z posodabljanja programske opreme in uporabe aplikacij pametnega telefona, boste morda kos samostojnemu prilagajanju osnovnih nastavitev slušnih aparatov preko pulta, večja verjetnost pa je, da boste razočarani, saj boste v primeru katerihkoli težav težko našli rešitev.

Slušne aparate preko pulta si nastavljate sami v domačem okolju. Velika slabost je, da so ti slušni aparati na voljo v eni velikosti (one size fits all), kar se ne bo optimalno prilegalo vsaki obliki ušesa in sluhovoda. Že pravilno nameščanje in vstavljanje slušnega aparata v uho zahteva podporo strokovnjakov, vajo in prakso, tu pa ste hkrati sami zadolženi za pravilno prilagoditev nastavitev zvoka in tudi za namestitev ter spoznavanje dodatnih funkcij.

Cene slušnih aparatov preko pulta so še vedno mnogo višje, kot jih imajo v Sloveniji slušni aparati, ki se pridobijo na naročilnico – in jih sploh ni potrebno doplačati, da vseh drugih razlik niti ne omenjamo ponovno. Torej slušni aparati preko pulta veliko stanejo, prilagoditev pa je prepuščena uporabniku, ki slušni aparat prilagodi s pomočjo YouTube video nasvetov ali nasvetov iz aplikacije – torej brez strokovne diagnoze ORL specialista ali prilagoditve slušnih aparatov v specializiranih slušnih centrih.

KDO JE IN KDO NI KANDIDAT ZA SLUŠNE APARATE PREKO PULTA?

Slušni aparati preko pulta niso namenjeni vsem ljudem z okvaro sluha. V primeru, da preslišite besede ob pogovoru v tihem okolju, glasne opozorilne zvoke v prometu ali splošna opozorila v javnih stavbah, obstaja velika verjetnost, da je vaša stopnja okvare sluha prezahtevna za uporabo slušnih aparatov preko pulta.

Vsem priporočamo, da se izognejo slušnim aparatom preko pulta in se raje odločijo za strokovno izbrane in profesionalno prilagojene slušne aparate, ki so v Sloveniji vsem zavarovanim osebam odlično dostopni. Tovrstni slušni aparati so na voljo v specializiranih slušnih centrih, kjer jih posamezniku prilagodi slušni akustik. S pregledom s strani ORL specialistične ambulante in strokovno prilagoditvijo slušnih aparatov v slušnem centru lahko pričakujete celovito oceno sluha in natančno prilagoditev slušnih aparatov.

Nenazadnje, pogosto je za slabši sluh kriv zgolj čep cerumna, ki se je ustvaril v sluhovodu. Brez strokovnega pregleda ušesa se ga pogosto ne da odkriti, niti odstraniti. Je rešitev nakup slušnega aparata preko pulta?

ŠE NEKAJ PRIMEROV, KO SLUŠNI APARATI PREKO PULTA NIKAKOR NISO PRAVA IZBIRA

ZDRAVSTVENI RAZLOGI:

  • Težka ali težja stopnja okvare sluha

Slušni aparati preko pulta so namenjeni le uporabnikom z blago do zmerno stopnjo okvare sluha, tisti z težko in težjo okvaro pa potrebujejo zmogljivejše slušne aparate ali kirurško vsajene naprave, kot so polževi vsadki. V primeru, da imate težko stopnjo okvare sluha in težave pri vsakdanjem pogovoru, je za vas morda primeren le zmogljivejši slušni aparat, ki je na voljo le v specializiranih slušnih centrih.

  • Zgodovina vnetja ušes ali nihanja v sluhu

Ljudje s kroničnimi vnetji ušes in nihanja v sluhu potrebujejo strokovno svetovanje in posebne, po meri izdelane ušesne vložke ter slušne aparate.

  • Otroci in najstniki

Slušni aparati preko pulta niso namenjeni otrokom z izgubo sluha.  Slušni aparati za otroke morajo biti posebno prilagojeni in optimizirani za uporabo v šolskem okolju. Poleg tega se z rastjo oblika ušes pri otrocih spreminja, kar zahteva po meri izdelane ušesne vložke in posebne strokovno prilagojene slušne aparate.

  • Nenadna okvara sluha

Vsakdo, ki doživi nenadno okvaro sluha, mora nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Nenadna okvara sluha je lahko znak drugih zdravstvenih težav, zlasti če je prisotna omotica in/ali zvenenje v ušesih. Ob primernem in dovolj zgodnjem zdravljenju se sluh lahko povrne, v nasprotnem primeru, pa je običajno priporočena uporaba strokovno prilagojenih slušnih aparatov.

  • Enostranska okvara ali asimetrična okvara sluha

V primeru, da imate okvaro sluha na obeh ušesih, vendar je eno uho boljše od drugega, slušni aparat preko pulta ni primeren za vas. Enako velja v primeru, da imate okvaro sluha le na enem ušesu. Priporočamo obisk ORL specialista za oceno sluha in vzrokov za okvaro sluha ter kasneje obisk specializiranega slušnega centra, kjer boste lahko poiskali pomoč za vašo edinstveno okvaro sluha.

  • Nenavadna oblika sluhovoda

Ljudje z ozkim, zavitim ali kirurško spremenjenim sluhovodom se morajo pred uporabo slušnih aparatov posvetovati s strokovnjakom. Po meri izdelani ušesni vložki bodo morda najbolj učinkovita in udobna izvedba. V primeru, da imate skrbi glede stabilnosti in lege slušnega aparata v ušesu, vam lahko vaš slušni akustik izboljša stabilnost in poskrbi za bolj prijetno uporabo.

OSEBNI RAZLOGI:

  • Tehnološka zahtevnost

Imate težave pri uporabi aplikacij na pametnem telefonu? Ste na tekočem z najnovejšo tehnologijo? Vaša najboljša izbira je slušni aparat pridobljen v specializiranem slušnem centru, kjer vam bo slušni akustik pomagal pri uporabi posebnih funkcij, Bluetooth povezave s telefonom in dodatnih naprav, kot so daljinski upravljalniki, TV oddajniki in mikrofoni.

  • Želja po strokovni obravnavi

Pri nabavi slušnih aparatov preko pulta se je potrebno vprašati ali ste pripravljeni vse prilagoditve slušnih aparatov opraviti samostojno. Strokovna ocena sluha ponuja bolj natančne informacije glede vaše stopnje okvare sluha, kot tudi lažjo izbiro in prilagoditev prave rešitve za vas.

Ljudje pogosto podcenjujejo svojo okvaro sluha, prav tako pa velja za proces privajanja na uporabo slušnih aparatov. V raziskavi celotne industrije je približno polovica anketirancev izjavila, da jim ne bi bilo udobno izvajati različnih prilagoditev slušnih aparatov brez strokovne pomoči s strani slušnega akustika.

  • Niste prepričani ali imate okvaro sluha

Izguba sluha povezana s starostjo je tako postopna, da je brez natančnih meritev težko ustrezno oceniti, kako še slišite posamezne frekvence. Raziskave kažejo, da 68% diagnosticiranih s strokovno ugotovljeno okvaro sluha ni opazilo nobenih težav s sluhom. To pomeni, da je do takrat, ko je izguba sluha postala opazna, oseba razvila zmerno ali težjo stopnjo okvare sluha. Iz tega razloga je dobro, da pred uporabo slušnih aparatov preko pulta opravite vsaj strokovno meritev sluha (pražni tonski avdiogram – ADG).

  • Skrb za servis, potrošne materiale, vzdrževanje

Želite biti prepričani, da boste za vse morebitne težave z uporabo slušnih aparatov imeli na voljo osebnega svetovalca in tudi servis, ki je blizu vam.

ALI SO SLUŠNI APARATI PREKO PULTA KOT OČALA ZA BRANJE?

Slušni aparati preko pulta in očala za branje ponujajo pomoč pri vidu in sluhu, vendar se razlikujejo v nekaj ključnih točkah. Očala za branje so na voljo praktično povsod in ne zahtevajo specialističnega pregleda ali naročilnice, namenjena pa so določeni skupini slabovidnih. Slušni aparati preko pulta so prav tako na voljo brez naročilnice, ključna razlika pa je v načinu izbire, prilagoditve in tudi vzdrževanju, česar pri očalih za branje ni.  

Raziskave svetujejo uporabo slušnih aparatov, ker:

  • preprečujejo osamljenost
  • zmanjšujejo možnost za demenco, nervozo in depresijo
  • izboljšajo kvaliteto življenja
  • zmanjšujejo možnost padcev

SLUH JE KOMPLEKSEN MOŽGANSKI PROCES

Natančneje, slušni aparati zahtevajo daljše obdobje, da se naši možgani prilagodijo na njihovo uporabo. Zato nekateri slušni centri omogočajo brezplačno preizkušanje slušnih aparatov in usposabljanje s strani slušnega akustika, kar olajša in izboljša uporabo slušnih aparatov. V AUDIO BM slušnih centrih na vseh lokacijah zagotavljamo brezplačno preizkušanje slušnih aparatov.


Poleg tega je ugotavljanje vaše stopnje in vrste okvare sluha lahko zapleteno, zato je koristno, da imate pri procesu prilagajanja slušnih aparatov praktično podporo in pomoč slušnega akustika. Podpora slušnega akustika je pomembna tudi kasneje, ne samo na začetku.

KAJ SE ZGODI PRI OBISKU STROKOVNJAKOV?

Običajen postopek pridobitve slušnih aparatov v Sloveniji je sestavljen iz obiska ORL specialista za celovito oceno sluha in diagnostiko, čemur sledi obisk slušnega akustika v slušnem centru ter izbira ustreznih slušnih aparatov glede na sluh, želje in življenjski slog posameznika. Slušni akustik bo slušne aparate ustrezno prilagodil (fizično in akustično) vrsti in stopnji okvare sluha, predstavil vse o rokovanju, nameščanju in čiščenju slušnih aparatov ter slušne aparate povezal z vašim mobilnim telefonom, televizijo … v kolikor izbrani slušni aparati podpirajo tovrstno brezžično povezovanje.

PRI NAKUPU SLUŠNIH APARATOV PREKO PULTA JE POTREBNA VELIKA PREVIDNOST



Na kaj morate biti še posebej pozorni pri nakupu slušnih aparatov preko pulta?

  • Kje se nahaja podjetje, ki vrši prodajo?
  • Ali lahko slušne aparate vrnete?
  • Ali slušne aparate pred nakupom lahko preizkusite?
  • Ali jih lahko kupite na obroke?
  • Kako lahko slušne aparate prilagodite vašim potrebam in željam?
  • Jih je možno povezati s telefonom, televizijo, dodatnimi mikrofoni …?
  • Ali slušni aparati vsebujejo telefonsko tuljavico ali Bluetooth?
  • Kako dolgo zdrži baterija slušnega aparata ali akumulator v primeru polnilne izvedbe?

Izpostavljamo. Pri nakupu slušnih aparatov preko pulta bodite pozorni glede pogojev in možnosti vračila ter na servis. Brez zagotovljenega servisa v bližini se bo prej ali slej zgodilo, da boste v težavah, ki jih sami ne boste mogli rešiti, ali pa bo to povezano z večjimi stroški.

Vprašajte se tudi, ali obstaja oseba na katero se lahko obrnete za pomoč ali dodatne prilagoditve. Dobro je vedeti, kakšne možnosti so vam na voljo.

KOLIKO MOŽNOSTI JE, DA BODO SLUŠNI APARATI PREKO PULTA ZADOVOLJILI VAŠE POTREBE?

Zadnje študije ocenjujejo, da najboljše rezultate in zadovoljstvo dosegajo uporabniki tehnološko izpopolnjenih in strokovno prilagojenih profesionalnih slušnih aparatov, ki so na voljo v specializiranih slušnih centrih. Ta prednost je izhajala iz dejavnikov, povezanih z udobjem, natančneje, kako so slušni aparati obdelali hrup v ozadju in kako dobro so udeleženci študije lahko slišali govor v skupinskem okolju. Zaradi stroškov tehnologije za razvoj teh funkcij je malo verjetno, da bodo slušni aparati preko pulta kdajkoli tako izpopolnjeni in učinkoviti, kot so profesionalni slušni aparati.

Vaše možnosti za zadovoljstvo so večje, če se odločite za slušne aparate, ki vam jih prilagodi usposobljen slušni akustik. Z možnostjo preizkusa več različnih slušnih aparatov in pomočjo s strani slušnega akustika imate več možnosti, da boste izbrali slušne aparate, ki resnično ustrezajo vašim željam in vaši individualni okvari sluha ter obliki ušesa/sluhovoda.

TUDI TAM, KJER SO SLUŠNI APARATI BREZPLAČNI, SE ŠTEVILNI POTENCIALNI UPORABNIKI NE ODLOČIJO ZANJE

Cena pogosto ni razlog, da se ljudje ne odločijo za nakup in uporabo slušnih aparatov. V Sloveniji so zaradi javnega financiranja ZZZS slušni aparati za mnoge brezplačni – vendar mnogi ljudje, zaradi predsodkov in nepoznavanja zmožnosti profesionalnih slušnih aparatov, kljub težavam pri razumevanju in precejšnjo izgubo sluha, slušnih aparatov niti ne preizkusijo.

Svetujemo, da ukrepate, preden se sluh še poslabša. V primeru, da je cena resničen problem, kot velja za ZDA, so lahko »OTC hearing aids« – slušni aparati preko pulta dober vmesni korak ali sprememba na poti do boljšega sluha, vendar k sreči pri nas v Sloveniji teh težav nimamo. Ob obisku ORL otorinolaringološke specialistične ambulante lahko ob ugotovitvi okvare sluha pridobite naročilnico za slušne aparate preko katere lahko pri postopku pridobitve slušnih aparatov izkoristite nadomestilo s strani ZZZS.

KAJ JE VKLJUČENO V CENO TEHNOLOŠKO NAPREDNEGA PROFESIONALNEGA SLUŠNEGA APARATA, KI VAM GA VAŠI OKVARI SLUHA IN ŽIVLJENSKEGA SLOGA SKUPAJ Z VAMI USTREZNO IZBERE IN PRILAGODI SLUŠNI AKUSTIK?

Cena profesionalnih slušnih aparatov ne vključuje le naprav. Pri nakupu pridobite več stvari hkrati in sicer:

  • strokovno pomoč
  • brezplačne nadaljnje obravnave pri slušnem akustiku v primerih, ko imate vprašanja, potrebujete pomoč ali dodatne prilagoditve …
  • zagotovljen servis, potrošne materiale …
  • na voljo imate brezplačne letne kontrolne preglede, čiščenja …

Del stroškov pri izdelavi slušnih aparatov izvira tudi iz raziskav, potrebnih za vsakoletni nadaljnji tehnološki napredek. Industrija vsako leto porabi na stotine milijonov dolarjev za izboljšanje delovanja teh naprav, te naložbe pa so privedle do slušnih aparatov, ki danes ljudem z okvaro sluha izredno dobro služijo.

Tukaj je še en način razmišljanja o ceni slušnih aparatov. Če slušni aparati stanejo 2.000€ (doplačilo je 1.400€, ker 600€ ob nabavi krijejo zdravstvene zavarovalnice) in imajo življenjsko dobo 6 let, vas bodo stali približno 233€ na leto, 19€ na mesec ali 0,6€ na dan. Z drugimi besedami, čeprav je skupni znesek visok, je cena stalne uporabe razumnejša. Mesečno je približno toliko, kolikor bi plačali za kabelsko televizijo. Če upoštevate komunikacijo, odnose z drugimi ljudmi in koristi za zdravje, ki jih imate z nošenjem slušnih aparatov, se večina ljudi strinja, da so slušni aparati pametna odločitev in pameten nakup.

Več o cenah profesionalnih slušnih aparatov >>

KAJ PA CENENI OJAČEVALCI ZVOKA, KI JIH LAHKO NAJDEMO NA SPLETU IN JIH NEKATERI TUDI IMENUJEJO KAR SLUŠNI APARATI?

Na spletu lahko najdemo razne ojačevalce zvoka, ki stanejo malo več kot kosilo v restavraciji. Bodite pozorni, saj verjetno ne gre za prave slušne aparate, niti za slušne aparate preko pulta ampak le za ojačevalce zvoka, znane tudi kot PSAP (Personal Sound Amplification Products – Osebni ojačevalci zvoka), in niso namenjeni ljudem z okvaro sluha.

Ti cenejši izdelki običajno okrepijo vse zvoke, ne le tiste, ki jih ne slišite. V slušnem centru vaše slušne aparate prilagodimo vaši okvari sluha in morebitnim drugim težavam, kot je tinitus ali šumenje v ušesih. Slušni akustik lahko v vaših slušnih aparatih vključi dodatne programe, ki jih lahko uporabljate, ko se nahajate v različnih okoljih. Večinoma se preklapljanje med različnimi programi vrši samodejno. Vsega naštetega ceneni ojačevalci zvoka ne vključujejo.

FINANČNA POMOČ IN NADOMESTILO S STRANI ZAVAROVALNIC V ZDA

Spomnimo, slušni aparati V ZDA stanejo mnogo več, kot pri nas, zdravstveno zavarovanje pa je manj dostopno. Najnovejši podatki so pokazali, da približno 40 odstotkov Američanov potrebuje neko obliko posojila, ki jim pomaga pri plačilu slušnih aparatov. Pri svojem ponudniku zavarovanja lahko preverijo ali te ugodnosti imajo in kolikšen je znesek teh ugodnosti. Večina subvencij, ki vključujejo slušne aparate, vsakih nekaj let pokriva le določeno količino pripomočkov (povprečno približno 85 odstotkov stroškov).

Tisti, ki so služili v ameriški vojski, so upravičeni do slušnih aparatov prek Ministrstva za veteranske zadeve (VA). Ko izpolnjujejo pogoje, VA običajno plača vse, kar je povezano s slušnim aparatom, vključno z dobavo baterij. Obstajajo tudi druge možnosti za financiranje slušnih pripomočkov, vključno s posojili z nizkimi obrestmi, kreditnimi karticami itd.

POSKRBITE ZA STROKOVNO OSKRBO VAŠEGA SLUHA

Poleg tega, da vam pomagajo bolje slišati, so slušni aparati povezani tudi s koristmi za zdravje, vključno z zmanjšano možnostjo za depresijo in demenco. Dlje kot boste čakali, težja in daljša bo rehabilitacija okvare sluha. Kot pravijo številni strokovnjaki po svetu, “use it or lose it.”, uporabljaj ali izgubi.

Če dvomite v svoj sluh in ste pripravljeni ukrepati, izberite vam najbližji AUDIO BM slušni center ter si rezervirajte brezplačni termin za profesionalni test sluha (avdiogram) in strokovno svetovanje.

Lokacije >>

ZAKAJ SE ODLOČITI ZA PROFESIONALNE SLUŠNE APARATE?

Ko se odločate, ali boste svoj težko prisluženi denar porabili za slušne aparate ali ne, upoštevajte tudi finančni učinek, če tega denarja ne porabite za slušne aparate. Skoraj nemogoče je določiti ceno zamujenim pogovorom z zakoncem, družino, prijatelji in sodelavci. V primeru, da imate okvarjen sluh, vam manjkajo tudi nekateri lepi in pomembni zvoki življenja: smeh vaših vnukov, veselo ptičje petje, dežne kaplje, vaš zvonec in avtomobilski smernik.

Slušni aparati so koristni za vaše zdravje. Okvara sluha je povezana tudi z drugimi zdravstvenimi stanji, kot so demenca, depresija, visok krvni tlak in povečano tveganje za spotikanje in padce.

Nakup slušnih aparatov je pomembna naložba za kakovost vašega življenja, delovno kariero, odnose in splošno zdravje. Usposobljen slušni akustik bo razumel vaše potrebe in vam strokovno pomagal. Ne odlašajte s tem pomembnim korakom v vašem življenju.

Podroben opis postopka za pridobitev profesionalnih slušnih aparatov >>

Pripravila:

Matic-Bele-Slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-Novo-mesto
Matic Bele
Franci Urankar
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Sluh-slusni-aparati-zima-audio-bm-slusni-centri-svetovanje

SLUH, SLUŠNI APARATI IN ZIMA

Ste vedeli, da lahko na izgubo sluha, poleg starosti in izpostavljenosti hrupu, vpliva tudi vreme? Da tako je, tudi vreme lahko negativno vpliva na delovanje ušesa in tako posledično na delovanje našega sluha. Zima je eden od tistih letnih časov, ki nekaterim ušesom ne dene dobro. Razlogov za to je lahko več.

NASTANEK UŠESNEGA ČEPA IN TINITUSA

Ko so naša ušesa izpostavljena negativnim temperaturam, se ušesno maslo, ki se je nakopičilo v ušesnem kanalu lahko strdi, posledično se naredi ušesni čep, zaradi katerega bomo precej slabše slišali, pojavi pa se lahko tudi tinitus.

POVEČANO TVEGANJE ZA INFEKCIJE UŠESA

Hladno vreme poveča tveganje za nastanek ušesne okužbe, ker nizke temperature omejujejo cirkulacijo v ušesu. Otekle žleze tako preprečujejo pravilno odvajanje tekočin v ušesu, posledično pa se tako razvije optimalno okolje za razvoj okužb. V kolikor se okužbe ponavljajo, t.j. postanejo kronične, lahko zelo negativno vplivajo na delovanje ušes in posledično sluha. Težava lahko nastopi tudi, ko pozimi obiščemo kopališče ali savno, potem pa odidemo na mraz.

Glavna obramba za naša ušesa pred infekcijami, so pokrivala ali trakovi, ter čepki izdelani po meri, ki bodo naša ušesa varovali pred vdorom hladnega zraka oz. vode.

KAJ PA SLUŠNI APARATI IN NIZKE TEMPERATURE?

Hladno vreme načeloma ne vpliva na delovanje slušnih aparatov, pa vendar je zanje tudi pozimi potrebno enako dobro skrbeti in jih sušiti kot v poletnem času. Zaradi različnih temperatur zunaj in v notranjih prostorih, se na slušnih aparatih lahko nabere kondenz, ki pa bi lahko slabo vplival na določene dele, zato je pomembno, da slušne aparate po vsakodnevni uporabi redno očistimo in sušimo. Za ta namen posebej priporočamo sušilec PerfectDry Lux. Več o PerfectDry Lux si lahko preberete na: https://www.audiobm.si/perfect-dry-lux-aktivno-susenje-in-dezinfekcija-slusnih-aparatov-servis-vzdrzevanje/

Torej, poskrbite, da bo tudi vašim ušesom toplo, vaši slušni aparati pa dobro očiščeni in suhi.

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati
Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Izguba-sluha-ima-lahko-vec-vzrokov-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-test-meritev-sluha

IZGUBA SLUHA IMA LAHKO VEČ VZROKOV

Da človek slabše sliši velikokrat zazna sam, ko ugotavlja, kako se mora tudi pri običajnem pogovoru čedalje bolj približevati stoječemu ali sedečemu sogovorniku. V domačem okolju neredko svojci opozorijo – po navadi starejšega – člana družine, da z daljinskim upravljalnikom preveč povečuje glasnost na televizijskem ali radijskem sprejemniku.

Motnje sluha s popolno ali delno okvaro so lahko prirojene, nastanejo zaradi bolezni, kot sta mumps, meningitis, pogostih hujših vnetij, tumorjev, zdravljenja z nekaterimi zdravil, lahko so posledica poškodb, predvsem pa pretiranih zvočnih obremenitev pri delu oz. na (pre)glasnih zabavah. Ob vsem naštetem pa se naglušnost povečuje tudi s starostjo. Z leti in pešanjem organov oziroma vsega organskega sistema – biološko sicer od posameznika do posameznika različno intenzivno in odvisno od kroničnih in drugih bolezni – se stara tudi človekov lastni »slušni aparat«: zunanje, srednje in notranje uho z vsemi občutljivimi strukturam, kot so bobnič, slušne koščice, nakovalce, stremence, živčevje…

Poleg naštetega se po razlagi strokovnjakov s staranjem dogajajo še druge spremembe, ki prav tako vplivajo na sluh. S propadanjem kolagena je tudi hrustanec sluhovoda manj prožen, spremenijo se akustične lastnosti, usihajo čutnice v polžu… Neopazno in v začetku nemoteče začneta vid in sluh postopoma pešati že po tridesetem letu, v naslednjih desetletjih pa se to bistveno poveča.

PRIKRAJŠANI ZA PTIČJI ŠĊEBET

V zrelejši dobi se pešanje sluha po navadi občuti s slabšim zaznavanjem zvokov višjih frekvenc in praviloma v obeh ušesih enako. Človek vse slabše sliši različne naravne zvoke, na primer ptičje petje, šumenje vode in podobne glasove, prav tako pa tudi zvonjenje telefona, glasbo ali pogovor, še posebej kadar je v družbi sogovornikov. Strokovnjaki pričakujejo, da se bodo s staranjem in zaradi drugih razlogov, predvsem bolj hrupnega in onesnaženega okolja ljudi zaradi okvare sluha še bistveno povečale. Ob tem je še posebej pomembno opozorilo, da bodo imele težave s sluhom današnje mlade generacije zaradi pretirane rabe pogosto neustreznih prenosnih avdio naprav in izpostavljenosti škodljivim jakostim zvoka na hrupnih prizoriščih. Prehrupni dražljaji iz okolja namreč lahko povzročijo nepopravljive motnje in posledice na zapletenih notranjih slušnih poteh in trajno okvaro sluha. In ne gre le za okvare sluha, pogosta in dolgotrajna izpostavljenost pretiranemu hrupu (več kot 85 decibelov) vpliva tudi na povišanje krvnega tlaka in na različne bolezni srca in ožilja. Hrup povzroča motnje koncentracije, pozornosti, slabi delovno učinkovitost, moti dnevni počitek, spanje in povzroča druge težave.

POMOČ SODOBNE TEHNOLOGIJE

Za lajšanje težav s sluhom so danes na voljo številne možnosti, izkušeni specialisti na področju otologije pa lahko najbolje svetujejo, s katerimi medicinskimi postopki in pripomočki si človek z opešanim sluhom lahko težave odpravi ali znatno omili. Izbirati je mogoče med številnimi miniaturnimi in vse manjšimi ter skoraj neopaznimi elektroakustičnimi ojačevalci zvoka, torej slušnimi aparati in kopico drugih naprav za zaznavanje zvoka in govora, kot so polževi vsadki, vibrotaktilni in optični stimulatorji ter drugo. Večina današnjih slušnih aparatov vsebuje vse bolj posodobljeno računalniško podporo za natančno prilagajanje posamezniku. Vendar se morajo uporabniki potem še prilagajati na »močnejšo in drugačno barvo glasu«, na morda že pozabljene in potem znova oživljene zvoke v različnih okoljih, na odprtem, v zaprtih prostorih, v delovnem okolju, med različnimi prostočasnimi dejavnostmi… Pomembno pa je tudi opozoriti, da imajo uporabniki slušnih aparatov v hrupnih okoljih lahko težave z razumevanjem govora, saj je sposobnost, da se osredotočijo na govor in hkrati zanemarijo drugo, precej okrnjena. Spretnost, ki je za normalno slišeče ljudi običajna in poteka nezavedno, ljudem z okvaro sluha povzroča težave.

KAJ BO NAJBOLJ PRIMERNO

Ljudje s prizadetim sluhom imajo možnost izbirati slušne aparate med različnimi proizvajalci in vrsto pripomočkov, ki jih lahko prej tudi temeljito preizkusijo, da najdejo zase najbolj primerno rešitev. Kot opozarjajo mednarodne strokovne institucije – in je urejeno tudi pri nas-, je treba storiti vse, da ljudje ne bi bili prikrajšani za različne oblike pomoči pri izgubi sluha in tako še dodatno izpostavljeni družbeni izolaciji, depresiji in pešanju kognitivnih sposobnosti. Če si naglušna oseba ne pomaga, se poveča tudi tveganje za nastanek in razvoj demence.

Že dolgo obstaja tudi možnost vgradnje tako imenovanih polževih vsadkov (če slušni aparat ni ali ni več primerna oblika pomoči). To so majcene elektronske naprave, ki spremenijo vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovedejo električni signal v slušni živec. Vsadek prej gluhim posameznikom omogoča, da se tudi oni brez večjih slušnih težav znajdejo v svojem okolju, podobno kot človek, ki mu je sluh začel pešati. Vgradnja polževega vsadka je tako primerna za gluhe ljudi in posameznike z zelo težko zaznavno okvaro sluha in slušni aparat zanje ni primerna rešitev.

PRAVILNA NEGA UŠESA

Za ohranjanje dobrega sluha je treba vzdrževati ustrezno ušesno higieno in na pravilen način – brez vatiranih palčk ali drugih grobih posegov – nežno, po potrebi s kakovostnim pršilom, odstranjevati ušesno maslo, ki ima pomembno varovalno vlogo v sluhovodu. Verjetno je manj znano, da temeljito žvečenje hrane v ustih ni koristno samo zaradi lažje prebave v želodcu. Koristno je tudi zaradi naravnega spodbujanja izločanja ušesnega masla in ‘prezračevanja ušes. Če so težave s sluhovodom zelo nadležne, boleče in trdovratne, je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

BREZPLAČNI TEST SLUHA

Se sprašujete kako dobro še slišite? Ne oklevajte in preverite svoj sluh – brezplačno, hitro in natančno. Obiščite vam najbližji AUDIO BM slušni center.

Več o preverjanju sluha >>

ziga-akustik-za-slusne-aparate-audio-bm-brezice-posavje-hearing-aids-slovenia
Žiga Vlahušić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Brežice
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Sam-najbolje-poskrbis-za-kakovostno-komunikacijo-audio-bm-slusni-aparati-stanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU: SAM NAJBOLJE POSKRBIŠ ZA KAKOVOSTNO KOMUNIKACIJO

Pravijo, da moraš dvakrat več poslušati kot govoriti. Ker imaš 2 ušesi in ena usta. Najtežja mogoča naloga za naglušne! Pri naglušnosti je poslušanje velik napor in posledično naglušnemu koncentracija sorazmerno hitro pade, kar pri daljših pogovorih podzavestno premosti tako, da začne govoriti, govoriti in govoriti. Na ta način »počiva« med upadom koncentracije, žal pa je ta navada za sogovornika zelo moteča.

Naglušni se mora zavedati, da je on in samo on tisti, ki ve koliko dejansko sliši in razume pogovor. Večina sogovornikov ni veščih pogovora z naglušno osebo zato je hočeš nočeš naglušni odgovoren za kakovostno komunikacijo, če se želi izogniti situaciji, ko bo samo on govoril ali ko ne bo ničesar razumel pri pogovoru.

Z drugimi besedami, kakovostna komunikacija zahteva, da v pogovoru naglušni prevzema pobudo in usmerja sogovornika (ali sogovornike) tako, da lahko razume in sledi pogovoru. Seveda je to lažje reči kot izvesti…

Najprej mora naglušni sogovornika opozoriti na svoj hendikep. Drugače preprosto ne gre. Obenem mora sogovorniku obrazložiti osnovna pravila komunikacije z naglušnim, kot so viden obraz in usta, da v danem trenutku govori samo ena oseba, da pogovor poteka v čim manj hrupnem okolju itd.

Sledi iskanje ustreznega položaja med pogovorom. V temnem prostoru bo pogovor zelo otežkočen in je potrebno poiskati vir svetlobe. V osvetljenem prostoru naj bo naglušen obrnjen s hrbtom proti viru svetlobe, sogovornik pa naj stoji tako, da mu svetloba osvetljuje obraz. Tudi v hrupu bo težko komunicirati. Potrebno je poiskati kar se da tih prostor, v kolikor pa ne gre, pa naj sogovornik uporablja kratke stavke s preprostimi besednimi zvezami. Še posebej je to pomembno pri pogovoru ob prometni cesti ali v restavraciji/baru, kjer se ni možno izogniti hrupu. Na sestankih naj naglušni prosi sodelujoče, da si lahko izbere takšen prostor za mizo, da vsem vidi obraze, po možnosti čim manj oddaljene. Na uradih, sprejemnih pisarnah in informacijskih točkah pogosto sogovornik zakriva obraz za zaslonom in/ali bleščečo stekleno pregrado. Takrat je pomembno, da se opozori sogovornika in ga prosi, da se postavi tako, da se jasno vidita njegov obraz in usta.

Med samim pogovorom pogosto prihaja do situacije, ko je naglušni sveto prepričan, da pravilno razume sogovornikove besede. Pa temu ni tako. Recimo sogovornik omenja »škatlo aspirina«, naglušni pa to razume kot »flašo vina«. Zato je priporočljivo, da naglušni sproti preverja, ali je prav razumel povedano. V našem primeru naj vpraša »ali potem prinesem še kaj iz Mercatorja«, kar bo sogovornika opozorilo, da je šum v komunikaciji in bo naglušnega popravil češ »Aspirin se kupi v lekarni in ne v Mercatorju«. Na ta način se izognemo nesporazumom. V skrajnem primeru naj se uporabijo svinčnik in papir ali tipkanje na telefonu.

Omenili smo že, da pri daljših pogovorih naglušnemu sorazmerno hitro pade koncentracija in ima težave z razumevanjem povedanega. V takem primeru naj naglušni prosi za premor in/ali za ponovitev povedanega. Pri tem je pomembno, da sogovornik ponovi misel z drugimi besedami. Razlog je v tem, da naglušni ne prepoznavajo poudarkov v govoru, kar pomeni, da ne ločijo med intonacijami vprašanja, vzklika ali trditve. Prav tako ne slišijo vseh glasov, kar pogosto vodi v nerazumevanje vsebine. Starejši pogosto ne slišijo glasov kot so k, g ,h, s, c in tako poved »Grem na hrib v gozd« slišijo kot »Rem na rib v ozd« in jo seveda potem ne razumejo. S ponovitvijo iste misli, a drugače izrečene, recimo »Šel bom na parcelo v Trnovem« bo naglušni iz 2 povedi (gozd-Trnovo) z različnimi glasovi končno razumel pomen povedanega.

Tu so še telefoni in video konference. Prenos glasu na daljavo je vedno zvočno in frekvenčno zožen, kar v praksi pomeni, da je okrnjen. Zato zanje velja podobno kot pri osebnem pogovoru v hrupu. Kratki in jasni stavki, preverjanje pravilnega razumevanja povedanega in v skrajni sili uporaba SMSjev ali Chat-a.

Kakorkoli obrnemo, naglušni mora biti v pogovoru aktiven.

Naslednjič si bomo pogledali, kako si lahko naglušni pomaga s tehnologijo in si s tem olajša pogovor.


Piše: Marko Štanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU – VEČ VSEBIN >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 5 6 7 8 9 34

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1793 ocen
×
js_loader