Sluh-slusni-aparati-zima-audio-bm-slusni-centri-svetovanje

SLUH, SLUŠNI APARATI IN ZIMA

Ste vedeli, da lahko na izgubo sluha, poleg starosti in izpostavljenosti hrupu, vpliva tudi vreme? Da tako je, tudi vreme lahko negativno vpliva na delovanje ušesa in tako posledično na delovanje našega sluha. Zima je eden od tistih letnih časov, ki nekaterim ušesom ne dene dobro. Razlogov za to je lahko več.

NASTANEK UŠESNEGA ČEPA IN TINITUSA

Ko so naša ušesa izpostavljena negativnim temperaturam, se ušesno maslo, ki se je nakopičilo v ušesnem kanalu lahko strdi, posledično se naredi ušesni čep, zaradi katerega bomo precej slabše slišali, pojavi pa se lahko tudi tinitus.

POVEČANO TVEGANJE ZA INFEKCIJE UŠESA

Hladno vreme poveča tveganje za nastanek ušesne okužbe, ker nizke temperature omejujejo cirkulacijo v ušesu. Otekle žleze tako preprečujejo pravilno odvajanje tekočin v ušesu, posledično pa se tako razvije optimalno okolje za razvoj okužb. V kolikor se okužbe ponavljajo, t.j. postanejo kronične, lahko zelo negativno vplivajo na delovanje ušes in posledično sluha. Težava lahko nastopi tudi, ko pozimi obiščemo kopališče ali savno, potem pa odidemo na mraz.

Glavna obramba za naša ušesa pred infekcijami, so pokrivala ali trakovi, ter čepki izdelani po meri, ki bodo naša ušesa varovali pred vdorom hladnega zraka oz. vode.

KAJ PA SLUŠNI APARATI IN NIZKE TEMPERATURE?

Hladno vreme načeloma ne vpliva na delovanje slušnih aparatov, pa vendar je zanje tudi pozimi potrebno enako dobro skrbeti in jih sušiti kot v poletnem času. Zaradi različnih temperatur zunaj in v notranjih prostorih, se na slušnih aparatih lahko nabere kondenz, ki pa bi lahko slabo vplival na določene dele, zato je pomembno, da slušne aparate po vsakodnevni uporabi redno očistimo in sušimo. Za ta namen posebej priporočamo sušilec PerfectDry Lux. Več o PerfectDry Lux si lahko preberete na: https://www.audiobm.si/perfect-dry-lux-aktivno-susenje-in-dezinfekcija-slusnih-aparatov-servis-vzdrzevanje/

Torej, poskrbite, da bo tudi vašim ušesom toplo, vaši slušni aparati pa dobro očiščeni in suhi.

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati
Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Izguba-sluha-ima-lahko-vec-vzrokov-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-test-meritev-sluha

IZGUBA SLUHA IMA LAHKO VEČ VZROKOV

Da človek slabše sliši velikokrat zazna sam, ko ugotavlja, kako se mora tudi pri običajnem pogovoru čedalje bolj približevati stoječemu ali sedečemu sogovorniku. V domačem okolju neredko svojci opozorijo – po navadi starejšega – člana družine, da z daljinskim upravljalnikom preveč povečuje glasnost na televizijskem ali radijskem sprejemniku.

Motnje sluha s popolno ali delno okvaro so lahko prirojene, nastanejo zaradi bolezni, kot sta mumps, meningitis, pogostih hujših vnetij, tumorjev, zdravljenja z nekaterimi zdravil, lahko so posledica poškodb, predvsem pa pretiranih zvočnih obremenitev pri delu oz. na (pre)glasnih zabavah. Ob vsem naštetem pa se naglušnost povečuje tudi s starostjo. Z leti in pešanjem organov oziroma vsega organskega sistema – biološko sicer od posameznika do posameznika različno intenzivno in odvisno od kroničnih in drugih bolezni – se stara tudi človekov lastni »slušni aparat«: zunanje, srednje in notranje uho z vsemi občutljivimi strukturam, kot so bobnič, slušne koščice, nakovalce, stremence, živčevje…

Poleg naštetega se po razlagi strokovnjakov s staranjem dogajajo še druge spremembe, ki prav tako vplivajo na sluh. S propadanjem kolagena je tudi hrustanec sluhovoda manj prožen, spremenijo se akustične lastnosti, usihajo čutnice v polžu… Neopazno in v začetku nemoteče začneta vid in sluh postopoma pešati že po tridesetem letu, v naslednjih desetletjih pa se to bistveno poveča.

PRIKRAJŠANI ZA PTIČJI ŠĊEBET

V zrelejši dobi se pešanje sluha po navadi občuti s slabšim zaznavanjem zvokov višjih frekvenc in praviloma v obeh ušesih enako. Človek vse slabše sliši različne naravne zvoke, na primer ptičje petje, šumenje vode in podobne glasove, prav tako pa tudi zvonjenje telefona, glasbo ali pogovor, še posebej kadar je v družbi sogovornikov. Strokovnjaki pričakujejo, da se bodo s staranjem in zaradi drugih razlogov, predvsem bolj hrupnega in onesnaženega okolja ljudi zaradi okvare sluha še bistveno povečale. Ob tem je še posebej pomembno opozorilo, da bodo imele težave s sluhom današnje mlade generacije zaradi pretirane rabe pogosto neustreznih prenosnih avdio naprav in izpostavljenosti škodljivim jakostim zvoka na hrupnih prizoriščih. Prehrupni dražljaji iz okolja namreč lahko povzročijo nepopravljive motnje in posledice na zapletenih notranjih slušnih poteh in trajno okvaro sluha. In ne gre le za okvare sluha, pogosta in dolgotrajna izpostavljenost pretiranemu hrupu (več kot 85 decibelov) vpliva tudi na povišanje krvnega tlaka in na različne bolezni srca in ožilja. Hrup povzroča motnje koncentracije, pozornosti, slabi delovno učinkovitost, moti dnevni počitek, spanje in povzroča druge težave.

POMOČ SODOBNE TEHNOLOGIJE

Za lajšanje težav s sluhom so danes na voljo številne možnosti, izkušeni specialisti na področju otologije pa lahko najbolje svetujejo, s katerimi medicinskimi postopki in pripomočki si človek z opešanim sluhom lahko težave odpravi ali znatno omili. Izbirati je mogoče med številnimi miniaturnimi in vse manjšimi ter skoraj neopaznimi elektroakustičnimi ojačevalci zvoka, torej slušnimi aparati in kopico drugih naprav za zaznavanje zvoka in govora, kot so polževi vsadki, vibrotaktilni in optični stimulatorji ter drugo. Večina današnjih slušnih aparatov vsebuje vse bolj posodobljeno računalniško podporo za natančno prilagajanje posamezniku. Vendar se morajo uporabniki potem še prilagajati na »močnejšo in drugačno barvo glasu«, na morda že pozabljene in potem znova oživljene zvoke v različnih okoljih, na odprtem, v zaprtih prostorih, v delovnem okolju, med različnimi prostočasnimi dejavnostmi… Pomembno pa je tudi opozoriti, da imajo uporabniki slušnih aparatov v hrupnih okoljih lahko težave z razumevanjem govora, saj je sposobnost, da se osredotočijo na govor in hkrati zanemarijo drugo, precej okrnjena. Spretnost, ki je za normalno slišeče ljudi običajna in poteka nezavedno, ljudem z okvaro sluha povzroča težave.

KAJ BO NAJBOLJ PRIMERNO

Ljudje s prizadetim sluhom imajo možnost izbirati slušne aparate med različnimi proizvajalci in vrsto pripomočkov, ki jih lahko prej tudi temeljito preizkusijo, da najdejo zase najbolj primerno rešitev. Kot opozarjajo mednarodne strokovne institucije – in je urejeno tudi pri nas-, je treba storiti vse, da ljudje ne bi bili prikrajšani za različne oblike pomoči pri izgubi sluha in tako še dodatno izpostavljeni družbeni izolaciji, depresiji in pešanju kognitivnih sposobnosti. Če si naglušna oseba ne pomaga, se poveča tudi tveganje za nastanek in razvoj demence.

Že dolgo obstaja tudi možnost vgradnje tako imenovanih polževih vsadkov (če slušni aparat ni ali ni več primerna oblika pomoči). To so majcene elektronske naprave, ki spremenijo vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovedejo električni signal v slušni živec. Vsadek prej gluhim posameznikom omogoča, da se tudi oni brez večjih slušnih težav znajdejo v svojem okolju, podobno kot človek, ki mu je sluh začel pešati. Vgradnja polževega vsadka je tako primerna za gluhe ljudi in posameznike z zelo težko zaznavno okvaro sluha in slušni aparat zanje ni primerna rešitev.

PRAVILNA NEGA UŠESA

Za ohranjanje dobrega sluha je treba vzdrževati ustrezno ušesno higieno in na pravilen način – brez vatiranih palčk ali drugih grobih posegov – nežno, po potrebi s kakovostnim pršilom, odstranjevati ušesno maslo, ki ima pomembno varovalno vlogo v sluhovodu. Verjetno je manj znano, da temeljito žvečenje hrane v ustih ni koristno samo zaradi lažje prebave v želodcu. Koristno je tudi zaradi naravnega spodbujanja izločanja ušesnega masla in ‘prezračevanja ušes. Če so težave s sluhovodom zelo nadležne, boleče in trdovratne, je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

BREZPLAČNI TEST SLUHA

Se sprašujete kako dobro še slišite? Ne oklevajte in preverite svoj sluh – brezplačno, hitro in natančno. Obiščite vam najbližji AUDIO BM slušni center.

Več o preverjanju sluha >>

ziga-akustik-za-slusne-aparate-audio-bm-brezice-posavje-hearing-aids-slovenia
Žiga Vlahušić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Brežice
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Sam-najbolje-poskrbis-za-kakovostno-komunikacijo-audio-bm-slusni-aparati-stanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU: SAM NAJBOLJE POSKRBIŠ ZA KAKOVOSTNO KOMUNIKACIJO

Pravijo, da moraš dvakrat več poslušati kot govoriti. Ker imaš 2 ušesi in ena usta. Najtežja mogoča naloga za naglušne! Pri naglušnosti je poslušanje velik napor in posledično naglušnemu koncentracija sorazmerno hitro pade, kar pri daljših pogovorih podzavestno premosti tako, da začne govoriti, govoriti in govoriti. Na ta način »počiva« med upadom koncentracije, žal pa je ta navada za sogovornika zelo moteča.

Naglušni se mora zavedati, da je on in samo on tisti, ki ve koliko dejansko sliši in razume pogovor. Večina sogovornikov ni veščih pogovora z naglušno osebo zato je hočeš nočeš naglušni odgovoren za kakovostno komunikacijo, če se želi izogniti situaciji, ko bo samo on govoril ali ko ne bo ničesar razumel pri pogovoru.

Z drugimi besedami, kakovostna komunikacija zahteva, da v pogovoru naglušni prevzema pobudo in usmerja sogovornika (ali sogovornike) tako, da lahko razume in sledi pogovoru. Seveda je to lažje reči kot izvesti…

Najprej mora naglušni sogovornika opozoriti na svoj hendikep. Drugače preprosto ne gre. Obenem mora sogovorniku obrazložiti osnovna pravila komunikacije z naglušnim, kot so viden obraz in usta, da v danem trenutku govori samo ena oseba, da pogovor poteka v čim manj hrupnem okolju itd.

Sledi iskanje ustreznega položaja med pogovorom. V temnem prostoru bo pogovor zelo otežkočen in je potrebno poiskati vir svetlobe. V osvetljenem prostoru naj bo naglušen obrnjen s hrbtom proti viru svetlobe, sogovornik pa naj stoji tako, da mu svetloba osvetljuje obraz. Tudi v hrupu bo težko komunicirati. Potrebno je poiskati kar se da tih prostor, v kolikor pa ne gre, pa naj sogovornik uporablja kratke stavke s preprostimi besednimi zvezami. Še posebej je to pomembno pri pogovoru ob prometni cesti ali v restavraciji/baru, kjer se ni možno izogniti hrupu. Na sestankih naj naglušni prosi sodelujoče, da si lahko izbere takšen prostor za mizo, da vsem vidi obraze, po možnosti čim manj oddaljene. Na uradih, sprejemnih pisarnah in informacijskih točkah pogosto sogovornik zakriva obraz za zaslonom in/ali bleščečo stekleno pregrado. Takrat je pomembno, da se opozori sogovornika in ga prosi, da se postavi tako, da se jasno vidita njegov obraz in usta.

Med samim pogovorom pogosto prihaja do situacije, ko je naglušni sveto prepričan, da pravilno razume sogovornikove besede. Pa temu ni tako. Recimo sogovornik omenja »škatlo aspirina«, naglušni pa to razume kot »flašo vina«. Zato je priporočljivo, da naglušni sproti preverja, ali je prav razumel povedano. V našem primeru naj vpraša »ali potem prinesem še kaj iz Mercatorja«, kar bo sogovornika opozorilo, da je šum v komunikaciji in bo naglušnega popravil češ »Aspirin se kupi v lekarni in ne v Mercatorju«. Na ta način se izognemo nesporazumom. V skrajnem primeru naj se uporabijo svinčnik in papir ali tipkanje na telefonu.

Omenili smo že, da pri daljših pogovorih naglušnemu sorazmerno hitro pade koncentracija in ima težave z razumevanjem povedanega. V takem primeru naj naglušni prosi za premor in/ali za ponovitev povedanega. Pri tem je pomembno, da sogovornik ponovi misel z drugimi besedami. Razlog je v tem, da naglušni ne prepoznavajo poudarkov v govoru, kar pomeni, da ne ločijo med intonacijami vprašanja, vzklika ali trditve. Prav tako ne slišijo vseh glasov, kar pogosto vodi v nerazumevanje vsebine. Starejši pogosto ne slišijo glasov kot so k, g ,h, s, c in tako poved »Grem na hrib v gozd« slišijo kot »Rem na rib v ozd« in jo seveda potem ne razumejo. S ponovitvijo iste misli, a drugače izrečene, recimo »Šel bom na parcelo v Trnovem« bo naglušni iz 2 povedi (gozd-Trnovo) z različnimi glasovi končno razumel pomen povedanega.

Tu so še telefoni in video konference. Prenos glasu na daljavo je vedno zvočno in frekvenčno zožen, kar v praksi pomeni, da je okrnjen. Zato zanje velja podobno kot pri osebnem pogovoru v hrupu. Kratki in jasni stavki, preverjanje pravilnega razumevanja povedanega in v skrajni sili uporaba SMSjev ali Chat-a.

Kakorkoli obrnemo, naglušni mora biti v pogovoru aktiven.

Naslednjič si bomo pogledali, kako si lahko naglušni pomaga s tehnologijo in si s tem olajša pogovor.


Piše: Marko Štanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU – VEČ VSEBIN >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Wolt-sluh-slusni-aparati-audio-bm-slusni-centri

ZGODBA DOSTAVLJAVKE: ESTONKA, KI OBVLADA 7 JEZIKOV, PRVA GLUHA DOSTAVLJAVKA PRI WOLTU SLOVENIJA

Na spletu smo zasledili zgodbo gluhe Jelene, ki nas je prevzela in zato jo objavljamo še na naših straneh.

Jelena je z dostavo razveselila 2099 Woltovih uporabnikov v Sloveniji. Svojo prvo dostavo je opravila oktobra 2020, skupaj pa je prekolesarila okrog 9.000 kilometrov. Jelena je že od rojstva gluha, zato si želi delo opravljati tam, kjer je lahko samostojna. Danes je vodja pisarne pri Woltu, kjer skrbi za dobro počutje celotne ekipe in za to, da delo poteka nemoteno. 

Jelena obvlada 7 jezikov – govori estonsko, rusko in slovensko. “Ker sem gluha in je moj materni jezik znakovni jezik, obvladam estonski znakovni jezik, ruski, slovenski in mednarodni znakovni jezik – to je neke vrste esperanto, ki se uporablja na mednarodnih dogodkih in pri komunikaciji z gluhimi iz različnih delov sveta.” Tako kot ima vsaka država svoj govorni jezik, ima tudi vsaka država svoj znakovni jezik. “Pogosto prejmem vprašanje, če imamo gluhi v vseh državah enotni znakovni jezik, vendar ga nimamo. Vsak govorni jezik ima svoj znakovni jezik, ker to je jezik kot vsak drug. Ima svoje zakonitosti, narečja, je živ in se spreminja.” 

  • Število dostav, odkar se je pridružila Woltu: 2,099
  • Najkrajša dostava: 30 metrov – dostava v isti stavbi 😜
  • Število prevoženih kilometrov: 8,850
  • Kdaj je začela delo pri Woltu:  oktober 2020

Pred Woltom je Jelena delala v skladišču, popoldne pa je začela dostavljati za Wolt

Sprva je imela redno službo v skladišču in je dostavljala hrano le v popoldanskem času. Osem ur na dan je delala v zaprtih prostorih, medtem ko si je želela delati zunaj, na zraku, na terenu. “Mesto je v dopoldanskem ali nočnem času povsem drugačno in res uživam, ko se s kolesom vozim po mestu ob različnih urah in opazujem dinamiko mestnega vrveža.” Ob delu v skladišču je imela tudi popoldanski s.p., kar je bila izvrstna priložnost, da se preizkusi tudi kot Woltova dostavljavka. “Ker mi je bilo delo zelo všeč in sem imela veliko naročil, sem se opogumila in pustila službo ter odprla s.p. za polni delovni čas. Tako sem imela čas cel dan in sem lahko delala, kadar sem želela,” je dodala. 

Za dostavljanje uporablja slušni aparat

“Woltova aplikacija je odlična za gluhe, saj omogoča, da delamo povsem samostojno. Na aplikaciji dobim informacije o naslovu, zvoncu in nadstropju. Zato mi ni treba klicati uporabnikov. Kadarkoli pa se lahko obrnem tudi na podporo za dostavljavce, kjer mi zelo hitro odgovorijo,” pojasnjuje Jelena, ko smo jo vprašali, kako se sooča z delom na Woltu.

Med delom uporablja slušni aparat in bere z ustnic. Slušni aparat ji pomaga, da sliši zvoke iz okolja. Ta je, še posebej na kolesu, nepogrešljiv. Pomaga ji, da je bolj pozorna, da sliši promet in hupanje.

Redko, ampak včasih se zgodi, da v aplikaciji ni vseh podatkov o naslovu uporabnika. “Bil je primer, ko na aplikaciji ni bilo informacije o nadstropju in številki stanovanja. Ker nisem vedela, v katerem nadstropju je uporabnik, sem se odpravila po stopnicah in opazovala, kje me čaka stranka. Stolpnica je imela 7 nadstropij! Hodila sem višje in višje, dokler nisem našla stranke. Ta me je nato vprašala, zakaj nisem šla z dvigalom. Ker se mi ni dalo razlagati, da sem gluha in da bi težko vprašala, v katerem nadstropju živijo, sem ji le na kratko odgovorila, da imam fobijo pred dvigali. Obe sva se dodobra nasmejali.” 😊

Sicer v Ljubljani, Novem mestu in Celju za Wolt dostavlja 6 gluhih dostavljavcev. Ti se ponavadi znajdejo tako, da pred dostavo pošljejo sporočilo uporabniku, da so gluhi in da bodo kmalu prispeli na naslov. 

Najraje dostavlja s kolesom

Jelena je dostavljala s kolesom in z vespo, vendar ji je kolesarjenje bilo bolj všeč. Njen dnevni rekord je 70 kilometrov, prekolesarila ga je v popoldanskem času. “Zdi se mi, da si s kolesom veliko hitrejši v prometu, fleksibilnejši. Če zgrešiš pot, lahko hitro obrneš in nadaljuješ vožnjo. Z avtom je to dosti bolj zamudno.” Pravi tudi, da s kolesom lažje ubiraš bližnjice.

Jelena ima zelo rada glasbo in koncerte, zelo rada pa nastopa tudi v gledališču

“Običajno je slušni aparat vedno z mano, le za konec tedna ga snamem, da si malo odpočijem od vseh zvokov.” Sicer pa je Jelena zelo velika ljubiteljica glasbe in koncertov. Najraje posluša rock glasbo in glasbenike, kot so Lenny Kravitz, Pink, Shakira, Bebe Rexha, No Doubt in Ed Sheeran. 

Jelena pa je tudi aktivna članica gledališča. Ravno v tem obdobju se pripravlja na predstavo.

Zdaj je vodja pisarne pri Woltu 

Po dveh letih dostavljanja za Wolt se je Jelena prijavila na razpis za delovno mesto za vodjo pisarne pri Woltu in službo tudi dobila. Zdaj že več kot pol leta skrbi za to, da je v pisarni vse tako, kot mora biti. Pri svojem delu v ospredje postavlja predvsem dobro počutje ekipe. 

Vir: blog.wolt.com

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Hearing-technology-innovator-Unitron-slusni-aparati-audio-bm-slusni-centri

UNITRON PREJEL KAR DVE NAGRADI ZA TEHNOLOŠKE INOVACIJE

Unitron, kanadski proizvajalec slušnih aparatov z delovanjem po vsem svetu (v Sloveniji ga zastopamo v AUDIO BM slušnih centrih), je 21.10.2022 objavil, da je za Stride B-UP in Moxi BR prejel kar dve priznanji Hearing Technology Innovator Awards TM.  Z letnim programom nagrad Hearing Health & Technology Matters (HHTM) prepoznava in nagrajuje tehnološke inovacije in dosežke na področju slušnih aparatov. V letošnjem programu podelitve nagrad je bilo na desetine inovativnih tehnologij, ki so jih prijavila podjetja z vsega sveta v 8 kategorijah.

Slušni aparati Unitron Stride B-UP ponujajo najnovejšo tehnologijo, napredno povezljivost in na uporabnika osredotočeno zasnovo za tiste s hudo izgubo sluha. Njegov eleganten nov dizajn ima večfunkcijski gumb z dvignjenim profilom za večjo otipljivost in omogoča neposredno pretakanje iz mobilnih telefonov in drugih digitalnih naprav. Uporabniki s hudo izgubo sluha niso več omejeni s starejšo tehnologijo, ki ji primanjkuje stila in povezljivosti.

Slušni aparati Unitron Moxi Blu, zasnovani tako, da so lepi in intuitivni, sledijo kompleksnosti vsakdanjega življenja in se samodejno prilagajajo individualnim izkušnjam in življenjskemu slogu vsakega uporabnika. Vsebuje polnilno litij-ionsko baterijo, takojšnjo personalizacijo in prostoročno povezljivost.

»Cilj nagrad Innovator Awards je izkazati priznanje organizacijam in ljudem, ki na področju slušnih pripomočkov skrbijo, da v praksi zaživijo nove ideje« je povedal Jerry DeRosa, predsednik programa podelitve nagrad 2022. “Tehnologije, ki jih razvijajo podjetja, kot je Unitron, pomagajo spodbujati inovacije v industriji.”  

“Unitron je počaščen, da je prejel to priznanje od HHTM,” pravi Nicola McLaughlin, direktorica Unitron HI Business. “Krepi našo zavezanost razvoju inovativnih, povezanih slušnih rešitev, ki ne žrtvujejo stila in dizajna ter uporabnikom omogočajo, da izkusijo vse, kar ponuja življenje.”

O nagradah za inovatorje slušne tehnologije

Hearing Technology Innovator Awards™ je mednarodni program podeljevanja nagrad, namenjen prepoznavanju in nagrajevanju inovacij v industriji slušnih pripomočkov.

Unitron v Sloveniji

V AUDIO BM slušnih centrih smo že več kot 8 let ponosni, da v Sloveniji ekskluzivno zastopamo blagovno znamko Unitron.

Več o Unitron slušnih aparatih >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
AUDIO-BM-slusni-aparati-na-EUHA-kongres-slusnih-akustikov

OBISKALI SMO 66. EUHA – MEDNARODNI KONGRES IN RAZSTAVO, HANNOVER – NEMČIJA

Evropska zveza akustikov za slušne aparate (EUHA) je organizirala 3 dnevni mednarodni kongres akustikov za slušne aparate. Potekal je od 12. do 15. oktobra v Hannovru, Nemčija. Kljub oddaljenosti smo se dogodka udeležili tudi iz AUDIO BM, saj aktivno spremljamo novosti s področja slušnih aparatov in slušne rehabilitacije. Le tako lahko našim strankam nudimo najboljše in najnovejše.

Otvoritvena slovesnost kongresnega programa EUHA 2022 je bila sredo, 12. oktobra 2022, slavnostni nagovor pa je imel profesor dr. Michael Hüther z Nemškega ekonomskega inštituta iz Kölna. Temu je sledil znanstveni simpozij. Na dnevnem redu so bile študije in raziskave iz prve roke o temah, pomembnih za akustiko slušnih aparatov.

EUHA-kongres-razstava-slusnih-akustikov-Nemcija-AUDIO-BM

Zvrstilo se je več kot 25 strokovnih predavanj. Vodilni govorci iz Nemčije in tujine so delili trenutno znanje. Predavanja v znanstvenem programu so ponudila nove poglede na teme, kot je razumljivost govora pri ljudeh z asimetrično izgubo sluha ali po vstavitvi polževega vsadka. Druge predstavitve so se ukvarjale s prepoznavanjem lastnega glasu ali izboljšanim prilagajanjem za osebe s hudo okvaro sluha. Teme so vključevale tudi informacije, kako ciljna skupina starejših izve za tehnologijo slušnih aparatov in kaj si mislijo o orodjih, kot je nastavitev slušnih aparatov na daljavo.

AUDIO-BM-slusni-aparati-na-EUHA-kongres-slusnih-akustikov-Unitron-love-the-experience

Posvečali smo se tudi temam usmerjenim v prihodnost, pomembnim za našo industrijo. Kakšni bodo slušni sistemi prihodnosti? Kakšne bodo njihove zmožnosti? Kateri so trendi, ki bodo vplivali na prihodnost? Na kaj se pripravlja industrija slušnih sistemov?

Z veseljem smo poglobili strokovno znanje, ki ga bomo za vaš boljši sluh vključevali v naše vsakdanje delo. Tudi zato je AUDIO BM slogan: VEČ ZA VAŠ SLUH.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Razkritje-izgube-sluha-na-delovnem-mestu-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

RAZKRIJTE SVOJO IZGUBO SLUHA NA DELOVNEM MESTU V TREH PREPROSTIH KORAKIH

Priznanje izgube sluha na delovnem mestu ni vedno enostavno. Bi morali izgubo sluha sploh razkriti? Kdaj? Kako? Potrebna je samozavest, ki je lahko mnogim ljudem nedosegljiva, zlasti v zgodnjem obdobju, ko se z naglušnostjo šele soočamo.

Dejstvo je, da po razkritju sledi olajšanje in mnogi povedo, da jim je žal, da tega niso razkrili že prej. Razlog za nerazkritje je večinoma strah pred stigmatiziranjem. Mnogi bi storili vse, da bi to prikrili in zamolčali. Omislijo si na primer daljše lase, da bi skrili slušne aparate ali pa se jih celo izogibajo.

Za mnoge je naglušnost še vedno skrivnost, ki jo želijo obdržati zase, predvsem v službi. Povedo jo morda le svojim najožjim sodelavcem, a tudi takrat ne tako, da bi sodelavci zares razumeli, kako težko je slišati v določenih situacijah. Sledi pretvarjanje, da slišijo, da ne bi bili videti šibki in neučinkoviti.

ZAKAJ BI MORALI RAZKRITI SVOJO IZGUBO SLUHA NA DELOVNEM MESTU?

Primer osebe, ki je vsa leta delala v finančni industriji in nosila slušne aparate. Zaradi uporabe slušnih aparatov je dobro komunicirala, se izkazala pri svojem delu in celo napredovala. Zakaj potem ni razkrila svoje izgube sluha? Mislila je, da bodo njeni dosežki izbrisani, ker je vse naredila z malimi tehnološkimi pomočniki v ušesih. Za nazaj se ji zdijo njene skrbi precej neumne.

Ali to pomeni, da bi morali vsi razkriti svojo izgubo sluha na delovnem mestu? V večini primerov je odgovor: “DA”. In tukaj so razlogi:

1. Učinkovitost govori sama zase

Če ste pri delu učinkoviti in z dobrimi rezultati, razkritje vaših težav s sluhom ne bo spremenilo vašega težko pridobljenega ugleda. Ob predpostavki, da vaše težave s sluhom niso nove, se bo vaše dobro delo nadaljevalo in zaradi razkritja verjetno celo izboljšalo.

2. Možnost enostavnih prilagoditev

Razkritje vaše izgube sluha omogoča prilagajanje. Drugačna razporeditev sedežev na sestankih ali boljši zvočniki v konferenčni sobi vas lahko naredijo še bolj produktivnega delavca. Priznanje vam omogoča, da zaprosite za pomoč, ki jo potrebujete in da vas je manj strah, ko prosite za ponovitev ali pojasnilo.

3. Pristnost je nagrajena

Ko razkrijete ​svoje težave s sluhom boste presenečeni, koliko ljudi vam bo izpovedalo svoje težave. Deljenje svojih ranljivosti drugim omogoča, da storijo enako in tako dvignete moralo vseh.

4. Manj stresa

Odvisno od stopnje izgube sluha lahko vaši sodelavci že sumijo, da imate težave s sluhom ali še huje, mislijo da niste pametni ali slabo poslušate. Ko ljudje vedo, da imate izgubo sluha, se zmanjša pritisk, da morate vse slišati popolnoma.

5. Časi se spreminjajo

Milenijci in naslednje generacije se bolj udobno počutijo z invalidnostmi. Mnogi njihovi vrstniki so na testih za učne razlike uporabili prilagoditve in razne pripomočke. To ni bilo stigmatizirano, temveč je bilo videti kot običajen pripomoček in pomoč. To stališče so prenesli na delovno mesto.

KAKO RAZKRITI SVOJO IZGUBO SLUHA NA DELOVNEM MESTU?

Upamo, da ste zdaj prepričani, da bi morali svoje kolege obvestiti o vaši izgubi sluha. Toda kako naj vam to uspe? Sledite trem preprostim korakom.

1. Razkrijte z zaupanjem vase

Ni vam treba opravičevati ali čutiti krivde za vašo izgubo sluha. Govorite samozavestno in drugi bodo videli, da to ne bo negativno vplivalo na vašo delovno uspešnost. Če so vaši sodelavci zaskrbljeni glede vaše sposobnosti opravljanja svojega dela, pokažite na svoje dosedanje rezultate kot dokaz svojih sposobnosti.

2. Natančneje povejte, kaj potrebujete

Obveščanje drugih o vaši izgubi sluha je le obveščanje o dejstvu. Pomembnejše je, da jim sporočite kaj potrebujete od njih (in od delodajalca) za izboljšanje komunikacije. Vnaprej opravite raziskavo, da boste lahko podali predloge, na primer uporabo podnapisov za vse klice Zoom, izbiro boljšega sedežnega reda za osebna srečanja, uporaba dodatnih brezžičnih mikrofonov, …

3. Izrazite hvaležnost

Dobro skupinsko delo je treba ceniti. Ne pozabite se zahvaliti svojim kolegom za pomoč, ki jo nudijo pri komunikaciji. Hvaležni vam bodo, da so lahko del pomoči, ki vam in njim prinese rezultate dobrega slišanja in razumevanja.

Andrej-Sprinzar-Nemec-slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-Sempeter-pri-Gorici-Gorica-Slovenija
Andrej Šprinzar Nemec
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Šempeter pri Gorici
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Slisanje-in-videnje-boljse-razumevanje-govora-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU: UČENJE RAZUMEVANJA SLIŠANEGA ALI SLIŠANO IN OBENEM VIDENO JE BOLJŠE!

Proces novega učenja je dolgotrajen in naporen. Še posebej za starejše. Pomagamo si tako, da izkoristimo evolucijsko sposobnost naših možganov, da podzavestno prepoznavajo naravne zvoke in začnemo svoje učenje v naravi. Pri tem postopno povečujemo uporabo slušnih aparatov od ure ali dveh na dan do celodnevne.

Kriterij je pojav prvih znakov glavobola – takrat prenehamo in počakamo na naslednji dan! Naslednji nasvet je, da začnemo uporabljati slušne aparate v tišjih in naravnih okoljih. S tem izgubimo najmanj energije in obenem možgane spodbudimo h aktivnemu sledenju zvokom v okolici. Zvok vetra, šum vode, grmenje, lajež psa, ptičje petje itd. Obenem poskušamo čim več komunicirati s svojim bližnjimi, najprej na štiri oči in šele kasneje z več sogovorniki. Šele ko smo suvereni v pogovoru z eno osebo, preidemo h pogovoru v skupini.

Pri pogovoru se osredotočimo na več okoliščin. Najprej na okolje, v katerem se pogovor odvija. Po možnosti, se pogovarjamo v tihem in svetlem prostoru, da ni v ozadju motečega hrupa in da se jasno vidi obraz sogovornika. V primeru, da to ni možno, naj bo pogovor takšen, da uporabljajmo kratke stavke s skromnim besednjakom brez tujk in da ne preskakujemo s teme na temo. Tudi na splošno se pri pogovoru držimo nekaterih pravil:

  • Vedno smo obrnjeni sogovorniku.
  • Lepo prosimo sogovornika, da se ne premika in ne koraka med pogovorom.
  • Govorimo normalno glasno in se ne trudimo s pretirano artikulacijo.
  • Sogovornik naj ne zakriva ust s pričesko, roko, cigareto, žvečenjem in podobnim.
  • Vedno govori le ena oseba istočasno.
  • Če sogovornika ne razumemo, prosimo, da povedano ponovi z drugimi besedami ali uporabi list in pisalo.

Med pogovorom sistematično vadimo razumevanje govora. Skušajmo poslušati sogovornika in se osredotočiti na njegovo izgovorjavo, poudarke in intonacijo v glasu. Je glasno, dramatično in čustveno ali je hladno in racionalno ali je monotono ali kaj drugega? Sogovornika istočasno opazujemo in poskušamo razbrati njegovo govorico telesa. Drža telesa izraža odnos govornika do tistega, o čemer govori. Nebesedna govorica obsega držo telesa, kretnje, mimiko, pogled v prostor in še kaj. S tem se izboljša razumevanje govora, tako lahko „preberemo“ manjkajoče glasove, katerih ne slišimo zaradi naglušnosti.

Kako se naučiti brati govorico telesa? Podobno kot pri govoru. Vsaj petnajst minut na dan posvetimo preučevanju in prepoznavanju kretenj. Za začetek na televiziji utišajte glas in samo z gledanjem slike ugotovite, kaj se dogaja. Glas vključite vsakih pet minut, tako da preverite, kako natančni ste pri razumevanju dogajanja na televiziji. Tudi sestanki in družabne prireditve so odlična priložnost za opazovanje. Poleg kretenj bodite pozorni tudi na obrazne mimike, pantomimo, demonstracijo in izrazno živahnost.

Za konec, berimo, berimo in še enkrat berimo! S tem si širimo besedni zaklad in spoznavamo nove besede kar nam pomaga pri ugibanju pomena govora, ko zaradi naglušnosti zgrešimo kak glas ali celo besedo. Naslednjič se bomo pogovarjali o aktivnem usmerjanju sogovornika v pogovoru.

Piše: Marko Štanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU – VEČ VSEBIN >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Naglusni-naglusnemu-slusni-aparati-so-sele-zacetek_AUDIO_BM-vusesni_zausesni_nevidni_digitalni_pametni-svetovanje

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU: SLUŠNI APARAT JE ŠELE ZAČETEK!

Spoštovani bralec! Živimo v časih nenehne komunikacije. Sposobnost nemotene komunikacije nas ohranja v družbi in ko jo izgubimo, se hitro znajdemo na socialnem robu. Zato je naglušnost vedno bolj moteča za naše vsakdanje življenje in premagovanje ovir, ki jih prinaša, zahteva vedno več pozornosti ter napora.

Naglušnost posredno vpliva tudi na večjo pojavnost tinnitusa, na slabše ravnotežje in finomotoriko ter je eden od dejavnikov tveganja za anksioznost in demenco.

Naglušni so vedno na preži in skušajo slediti dogajanju v okolju. To je utrujajoče in zahteva dodatno koncentracijo, ki seveda niha, kar se odraža v njihovi anksioznosti – tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah in zaskrbljenost.

Z naglušnostjo se zmanjša število zvočnih impulzov, ki jih možgani dobivajo preko ušes. Posledično možgani s časom otopijo, slabša se koncentracija in upada spomin. Pojavljati se začno prvi znaki demence. V poprečju naglušna oseba brez ustreznega slušnega pripomočka postane dementna 5 – 10 let pred svojimi slišečimi vrstniki.

Slušni pripomoček nam omogoča dobro slišanje, ni pa samoumevno, da nam brez truda omogočal dobro razumevanje slišanega. Sporazumevanje z naglušnimi, ki imajo slušni aparat je v osnovi enako sporazumevanju z naglušnimi brez slušnega aparata, le težave so manjše! Zato moramo razviti veščine in znanje, kako v največji možni meri izkoristiti povrnjeni sluh. O tem pišemo v nadaljevanju.

SLIŠANJE NI RAZUMEVANJE!

Za naglušnega je slišanje napor. Zahteva dodatno koncentracijo, sposobnost prilagajanja na različne zvočne situacije in kar je najpomembnejše, nenehno učenje.

Na kratko bomo razložili, kaj je pravzaprav slišanje v povezavi z razumevanjem in potem, kako lahko proces razumevanja obrnemo sebi v korist za boljšo komunikacijo z okoljem okoli nas.

Kako slišimo? Ušesi sta križno povezani z obema polovicama možganov. Desno uho je povezano z levo polovico možganov, levo uho pa z desno polovico. Leva polovica možganov omogoča abstraktno in logično razmišljanje, desna pa prepoznavo čustev in pomena mišljenja. Posledično naglušni spremeni razumevanje govora in komunikacije glede na dejstvo, na katero uho slabše sliši. Nagonsko se naglušni bolj opira na tisto uho, s katerim bolje sliši. Tako naglušni, ki bolje sliši z desnim ušesom postane v komunikaciji bolj racionalen, naglušni, ki bolje sliši z levim ušesom pa bolj čustven. Naslednja zanimivost je, da za določanje smeri in razdalje vira zvoka potrebujemo obe ušesi. Z naglušnostjo to sposobnost izgubimo in naglušni ne zmore več ločiti govora od hrupa in brez vida prepoznati smer, s katere prihaja glas sogovornika.

Opisano vodi v spoznanje, da slišimo z ušesi a prepoznamo in razumemo zvok z možgani! Za nemoteno komunikacijo zato potrebujemo obe enako funkcionalni ušesi, ker šele potem pravilno razumemo zvok okrog nas. Predpogoj pa je, da se najprej naučimo prepoznati, kaj kak zvok ali glas ali beseda pomeni.

Zdrav dojenček načeloma dobro sliši, ampak če mu rečemo “čokolada” ne bo razumel, kaj sliši. Šele, ko se kasneje nauči, kaj je čokolada, bo sposoben prepoznati glasove in pomen besede “čokolada”. Zato je osnovni pogoj razumevanja govora, da slišanje nadgradimo z nenehnim učenjem, kaj je pomen in namen zvoka ali glasa, ki ga slišimo. Na kratko lahko vse skupaj prikažemo s sledečo shemo:

V nadaljevanju bomo poskusili razložiti, kako proces razumevanja slišanega okrepiti in izboljšati svojo komunikacijo. Osnovni pogoj je, da na obe ušesi slišimo približno enako dobro. V primeru naglušnosti zato potrebujemo pomoč in ustrezno obravnavo medicine. Z medicinsko rehabilitacijo bomo dobili nam primeren pripomoček, bodisi implantat, bodisi slušni aparat. S tem se naša zgodba šele začne.

Slušni pripomoček nam omogoča dobro slišanje, ne omogoča pa nam dobrega razumevanja slišanega. Razumevanje govora se ob začetku uporabe poslabša in ne izboljša! Možgani se morajo za boljše razumevanje govora najprej naučiti uporabljati nov, bogatejši zvok. Razviti moramo veščine in znanje kako v največji možni meri izkoristiti povrnjeni sluh. Seveda takšen sluh ni več enak sluhu pred nastankom naglušnosti, zato smo pri prepoznavi zvokov in glasov spet na začetku – v vlogi malega dojenčka, ki se uči razumeti, kaj sliši. Če je nekoč kapljanje vode bilo slišati kot “ck, ck, ck” je po novem to “pk, pk, pk” kar pomeni, da si moramo “pk” zapomniti kot zvok kapljanja in pozabiti na stari “ck”. In tako naprej.

Zavedati se moramo, da traja 60 – 90 dni, da se privadimo na slušne aparate in nadaljnjih 90-120 dni neprekinjene uporabe slušnih aparatov za razumevanje govora. Pri tem se navajamo tudi na nove občutke kot so občutek zamašenega ušesa, odmev lastnega glasu, občutek pritiska, vlage in vročine v ušesu.

Z drugimi besedami, rabimo približno pol leta redne uporabe slušnega aparata, da dosežemo nivo kakovostne komunikacije! Več pa naslednjič, oktobra.

Piše: Marko Štanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU – VEČ VSEBIN >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Kdaj-kako-zakaj-po-skrbeti-za-sluh-audio-bm-slusni-apaati

KDAJ, KAKO IN ZAKAJ (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Svet v katerem živimo, je svet slišečih. Prilagojen je ljudem, ki dobro verbalno komunicirajo, saj živimo v družbeni skupnosti, kjer je KOMUNIKACIJA zelo pomembna. Pri tem ima sluh zelo veliko vlogo. Omogoča sporazumevanje in prepoznavanje glasov, ki sestavljajo bistven del našega vsakdana. Naglušnost lahko bistveno omeji naše možnosti pri vključevanju v družbo, saj smo ljudje po naravi družabna bitja.

ZNAKI ZA NAGLUŠNOST

Večinoma naglušnosti ne opazimo takoj, saj običajno nastaja počasi, najpogosteje več let. Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji, kot pa sama naglušna oseba. Bodimo pozorni, če mi, naši svojci ali prijatelji, pogosto preslišimo telefonski klic, povečujemo glasnost na TV, slabše razumemo sogovornika z večje razdalje ali ob prisotnosti hrupa. Morda opazimo tudi šumenje ali piskanje v ušesih (tinitus).

KDAJ MORAMO (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Če smo kjerkoli izpostavljeni močnemu hrupu, kateremu se ne moremo izogniti (delo z glasnimi stroji doma ali v službi, koncerti …) z uporabo zaščitnih sredstev (čepki ali glušniki) največ za ohranjanje sluha lahko storimo sami. Čepki so lahko univerzalni ali izdelani po meri.

Kot je naravno, da z leti roke postajajo prekratke in slabše vidimo na bližino, tako je tudi naravno, da z leti zvoki postajajo tišji in manj jasni. Te spremembe sodijo v naravni proces staranja, pa če si priznamo ali ne. Običajno moramo za vid na bližino poskrbeti po 45 letu, za sluh pa po 65 letu. Ko so težave s sluhom tolikšne, da je sporazumevanje moteno (ne glede na leta), je čas, da zanj poskrbimo.

ZAKAJ MORAMO PRAVOČASNO (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Naša sposobnost zaznavanja zvoka močno vpliva na način, kako komuniciramo in se povežemo z drugimi. Če (po)skrbimo za sluh, ostanejo naši možgani aktivni, saj nas naglušnost ne omejuje pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, druženju in komuniciranju. S sluhom je tako, kot s telesno kondicijo. Mar lahko pričakujemo, da bomo v dobri telesni kondiciji, če ne poskrbimo za zdrav življenjski slog? Ne slepimo se, da bomo v dobri kondiciji ohranjali naše slušne sposobnosti, če jih zanemarjamo.

KAJ SE ZGODI LAHKO ZGODI, ČE SLUH ZANEMARIMO?

Znanstveno dokazano je, da nerehabilitirana naglušnost poveča tveganje za nastanek demence in depresije. Če za sluh ne poskrbimo, nas lahko doletijo socialne in čustvene spremembe. Odtujimo se od ljudi, umikamo se v osamo in odrekamo se stvarem, v katerih smo včasih uživali.

Dolgoletno zanemarjanje sluha sčasoma prinese še dodatne težave, saj dlje kot traja naglušnost, dlje bo trajalo ponovno privajanje na zvoke. Žal bo uspešnost poslušanja s slušnimi aparati ob poznem pričetku uporabe veliko manjša, kot pri osebah, ki sluha sploh niso zanemarile in so ob prvih znakih za naglušnost pravočasno poiskale primerno rešitev za boljši sluh. Velja tudi pravilo, da nikoli ni prepozno.

KAJ STORITI NAJPREJ?

Najprej si moramo biti na jasnem, kakšen je naš sluh. Obiščimo strokovnjake za sluh. Stanje sluha se največkrat ocenjuje preko pražnega tonskega avdiograma (ADG). To je grafični prikaz slušnega praga pri posameznih frekvencah. Merodajna meritev sluha je le meritev, ki je opravljena v primernih pogojih z avdiometrom in z usposobljenim avdiometristom. Meritev sluha z avdiometrom vzame samo med 15 – 30 minut časa. Vzemimo si ta čas!

Več o testiranju sluha >>

KAKŠNI SLUŠNI APARATI OBSTAJAJO?

Najnovejši slušni aparati niso več takšni, kot jih morda še imamo v spominu izpred nekaj let. Delujejo pametno, samodejno, z njimi lahko prostoročno telefoniramo in brezžično poslušamo TV. Poleg tega pa so še izjemno udobni, diskretni in lahko delujejo brez baterij za enkratno uporabo. Izbira pravega modela je najbolj odvisna od vrste in stopnje naglušnosti, ter tudi od osebnih preferenc in življenjskega sloga.

Preko zdravstvenega zavarovanja odrasli naglušni osebi pripada pravica do slušnih aparatov na vsakih 6 let. Indikacijo postavi zdravnik specialist ORL, ki izda tudi ustrezno dokumentacijo. Standardni slušni aparati so brez doplačil, za nadstandardne izvedbe pa se doplača razlika med cenovnim standardom do polne cene.

Več o slušnih aparatih >>

KAM PO SLUŠNE APARATE?

Izbira dobavitelja slušnih aparatov je vaša pravica in vaša dolžnost. Povprašajte znance, preverite mnenja na internetu … Preverite čim več ponudnikov in se odločite za tistega, ki ima na tem področju vrhunsko usposobljen kader in brez posrednikov zastopa več priznanih blagovnih znamk. Merila naj bodo tudi korektnost, zanesljivost, dolžina garancije in ugodne cene. Izbira dobavitelja je vsaj tako pomembna, kot izbira modela slušnih aparatov. Če se vam slušni akustik ne posveti dovolj in ne omogoča predhodnega neobvezujočega testiranja slušnih aparatov v domačem okolju, bodite zelo previdni, saj je odnos s slušnim akustikom pogosto ključen za uspeh.

Objavljeno v reviji REPORTER in tudi na reporter.si

Preberite še:

Opis postopka za pridobitev slušnih aparatov >>

Lokacije AUDIO BM slušnih centrov >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 3 4 5 6 7 25

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1685 ocen
×
js_loader