Izguba sluha, ki jo je mogoče preprečevati, zdraviti in rehabilitirati, močno vpliva na zdravje in kakovost življenja posameznika, ki se z njo srečuje. Neodvisnost mnogim pomaga ohranjati tudi slušni aparat, ki je pri nas za osebe z okvaro sluha brezplačen.
Okvara sluha pri nas, podobno kot v svetu, pesti že vsakega desetega prebivalca in z leti le še narašča. Ker pa kar dve tretjini ljudi zaradi težav s sluhom ne obišče zdravnika in ne išče pomoči, ki bi jim povrnila kakovost življenja, ima ugotovljeno okvaro sluha le tretjina prebivalcev z okvarjenim sluhom. V Sloveniji uradno živi okoli 1500 gluhih in okoli 70.000 naglušnih oseb.
Okvare sluha so tretja najpogostejša invalidnost. Vplivajo na zdravje, predvsem pa močno poslabšajo kakovost življenja posameznikov, ki zaradi postopne izgube sluha nemalokrat zapadejo v depresijo in se lahko zaradi tega začnejo izogibati tudi socialnim stikom, opozarjajo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Ob svetovnem dnevu sluha konec prejšnjega tedna so ljudi s težavami s sluhom znova pozvali, naj ne odlašajo in naj se odpravijo na pregled k zdravniku. Kot pravijo, je pri nas pot do strokovnjakov odprta vsem, ne glede na starost. Poleg tega lahko pri nas vsak, ki ima okvarjen sluh v govornem območju in urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, pridobi standardni slušni aparat brezplačno, saj stroške zanj krije zdravstvena zavarovalnica.
Pomoč ob izgubi sluha
»Če imate izgubo sluha in uporabljate slušni aparat, imate veliko večje možnosti, da ohranite neodvisnost,« so jasni pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe. Po njihovih podatkih pri nas uporablja slušni aparat približno 70.000 uporabnikov, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa vsako leto izdajo približno 18.000 novih slušnih aparatov.
Pomembno je, da so ljudje ozaveščeni, kaj je izguba sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku. Kajti če izgube sluha ne obravnavamo, lahko to močno vpliva na vsakdanje življenje človeka. Zato je pomembno, da se ljudje zavedajo in ob izgubi sluha takoj ustrezno ukrepajo, saj jim bo to omogočilo boljši nadzor nad lastnim zdravjem, kakovost življenja pa se bo znova približala ravni pred izgubo sluha, opozarjajo pri zvezi. O težavah se je zato treba čim prej pogovoriti s strokovnjakom, saj je mogoče izgubo sluha ne le učinkovito preprečevati, marveč tudi učinkovito zdraviti in rehabilitirati.
V luči preprečevanja izgube sluha je zelo pomembno, da se te možnosti zavedamo in ji posvečamo ustrezno pozornost že v času, ko še nimamo težav. Izogibati se je treba predvsem dejavnikom, ki povečujejo možnosti za nastanek težav s sluhom oziroma njegovo izgubo. Še zlasti pomembna je zaščita pred hrupom in glasnimi zvoki, ne le na delovnem mestu, ampak vse bolj tudi v prostem času in domačem okolju.
Aparat prinaša neodvisnost
Posledice nezdravljene izgube sluha vplivajo tudi na potrebo po dodatni pomoči pri normalnih dnevnih aktivnostih. Oseba, ki postane odvisna od drugih, se zaradi nesamostojnosti pogosto še dodatno socialno izolira, kar posledično poveča stres in vodi v z njim povezana obolenja. Z uporabo slušnega aparata imajo osebe z izgubo sluha večje možnosti za razumevanje govora in so bolj neodvisne, dokazujejo številne raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih letih. Med drugim so pokazale, da so ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, v boljši psihofizični kondiciji, podvrženi so manjšemu tveganju za kognitivni upad in demenco, manj so utrujeni, kakovost njihovega življenja pa je na splošno višja. Slušno prizadeti, ki ne poskrbijo za svoj sluh in ne uporabljajo ustreznih slušnih pripomočkov, so bolj podvrženi depresiji in psihozam in imajo tudi krajšo življenjsko dobo.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki povezuje 13 društev gluhih in naglušnih, se že leta aktivno vključuje v preprečevanje izgube sluha ter promocijo njenega zdravljenja in rehabilitacije. Izvaja vrsto posebnih socialnih programov, ki vključujejo predavanja, okrogle mize, informiranje, ozaveščanje širše javnosti, svetovanje, pomoč posamezniku in drugo, našteva strokovni delavec zveze Adem Jahjefendić.
»Naši člani so naredili korak v pravo smer in poiskali strokovno pomoč zaradi težav s sluhom in uporabljajo tudi sodobne tehnične pripomočke, slušne aparate ali polževe vsadke. Vsi cenijo svojo neodvisnost in želijo ostati dinamični, družabni in pametni,« so ob svetovnem dnevu gluhih pri zvezi opozorili na besede predsednika Evropske zveze naglušnih Marcela Bobeldijka. Dodali pa še misel predsednika Evropskega združenja profesionalnih ponudnikov slušnih aparatov Marka Laureynsa: »Med posebnimi potrebami naših uporabnikov je izboljšanje kakovosti življenja na zelo visokem mestu. Skoraj vedno slišimo zgodbe ljudi, ki pravijo, da bi veliko prej začeli uporabljati slušni aparat, če bi vedeli, da bo ta korak spremenil njihovo življenje na tako pozitiven način.«
Vzroki za izgubo sluha
Ljudje, ki dobro slišijo, se pogosto premalo zavedajo, kako dragocen je sluh in kako hitro se lahko iztroši ali odpove. Najpogostejši vzrok za izgubo sluha je staranje. V starosti 65 let izguba sluha pesti že tretjino starejših, vsak deseti že potrebuje tudi slušni aparat, čeprav bi lahko marsikdo s pravočasnim ukrepanjem ta čas precej zamaknil. Seveda bi se moral za to že prej izogibati pretiranemu hrupu in poslušati glasbo pri zmerni glasnosti. Zavedati se je treba, da lahko v okvaro vodijo tudi vztrajni šumi in vibracije, ki se zdijo na prvi pogled povsem sprejemljivi, denimo promet. Izgubo sluha pa lahko pospešijo tudi bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost in fizične poškodbe.
Vir: https://www.dnevnik.si/1042814139/magazin/zdravje/skrb-za-sluh-pomaga-ohranjati-neodvisnost
