Kako je potekal razvoj slušnih
aparatov?
Včasih so bili slušni aparati zgolj analogni ojačevalci zvoka. Neselektivno so okrepili vse zvoke. Pomembne in nepomembne. Mnogi se še spomnijo, da je bilo poslušanje precej moteno zaradi poudarjenih šumov in pogostega piskanja. Sluhovod je bilo potrebno z ušesnim vložkom popolnoma zapreti, kar tudi ni bilo prijetno in naravno. Prenekateri naglušni se niso uspeli navaditi na takšne slušne aparate. Žal se zaradi nepoznavanja novosti in zaradi dolgega obdobja, ko napredek v slušnih aparatih ni bil velik, slušnih aparatov še sedaj drži slab sloves, čeprav pametni slušni aparati delujejo drugače. Spoznajmo nekaj podrobnosti.
Kaj se je spremenilo v slušnih aparatih?
Vse! Tehnologija se je iz analogne spremenila v digitalno. Slušni aparati so že pred leti postali pametni. Nič več ne ojačujejo vseh zvokov enako. Če zaznajo povečan hrup, tega okrepijo manj, kot okrepijo govor. Skrb za odlično slišnost in razumevanje govora je prioriteta. Največji izziv so še vedno okolja, kjer je ob prisotnosti hrupa več sogovornikov. Najnovejši pametni slušni aparati tudi tukaj zagotavljajo odlične rezultate. Po zaslugi sprotnih povratnih informacij (UNITRON Patient Insights), ki jih uporabniki slušnih aparatov preko brezplačne aplikacije na enostaven način sporočajo v oblak, so slušni aparati vsak dan pametnejši. V odvisnosti od preferenc uporabnikov v različnih situacijah se algoritmi, ki delujejo v slušnih aparatih učijo. Ko ponovno nastopi podobna slušna situacija, kot je že bila, slušni aparati samodejno preklopijo v najprimernejše delovanje za prepoznano slušno okolje.
Kakšna okolja slušni aparati ločijo?
Prepoznavajo
desetine okolij. Najpomembnejša so na primer: pogovor v tišini, pogovor v
skupini, pogovor v hrupu, glasba … Če uporabnik želi drugačno nastavitev, kot je
samodejna, jo lahko po svoji presoji spremeni. Vse več uporabnikov za brezžično
upravljanje in učenje slušnih aparatov uporabljajo kar svoj pametni telefon.
Kaj še omogoča povezava slušnih
aparatov s pametnim telefonom?
Izpostavili
bi prostoročno telefoniranje, ki je silno preprosto. Telefona ni potrebno niti
prijeti v roke. Ko uporabnik prejme dohodni klic, se zvonjenje prenese v slušna
aparata. Tako naglušna oseba klica zagotovo ne presliši. Sprejem klica se
izvede z dotikom enega slušnega aparata, glas klicočega pa se posluša kar preko
obeh slušnih aparatov. To je izvrstno saj zagotavlja zelo kakovostno in
enostavno telefoniranje. Poleg prostoročnega telefoniranja lahko uporabnik s
slušnimi aparati brezžično posluša tudi glasbo, navigacijske napotke, Viber,
Skype …
Ali je izboljšano tudi poslušanje televizije?
Poslušanje
televizije s slušnimi aparati še nikoli ni bilo tako enostavno in kakovostno,
kot sedaj. Tudi televizijo namreč lahko povežemo s pametnimi slušnimi aparati.
Še pred kratkim je za brezžično povezavo bila potrebna dodatna vmesna naprava.
Sedaj se zvok iz televizije prenese neposredno v slušna aparata. Tako se povsem
izločijo negativni vplivi razdalje, hrupa in odmeva na zvok. Televizija se posluša
v stereo tehniki, zvok pa je kristalno jasen.
Katera tehnologija omogoča brezžično
povezljivost?
Tehnologija
Bluetooth, mednarodni standard za brezžično povezljivost, je na čelu
revolucije, ki uporabnikom slušnih aparatov omogoča povezovanje z drugimi
napravami. Bluetooth je le eden izmed številnih brezžičnih protokolov, ki jih
najdemo v slušnih aparatih in je najpogostejša povezava do potrošniške elektronike,
ki jo ljudje uporabljamo vsak dan. Ljudje, ki uporabljajo slušne aparate,
opremljene s tehnologijo Bluetooth, se lahko povežejo s pametnimi telefoni,
tabličnimi računalniki, avtomobilskimi radii in navigacijo, računalniki,
televizorji in oddaljenimi mikrofoni.
Bluetooth
tehnologija izboljšuje možnosti, da lahko odlično slišite v skoraj kateremkoli
okolju.
Kateri je največji problem
naglušnih, ki uporabljajo slušne aparate?
Tudi
ko so zvoki dovolj glasni, naglušnim pogosto niso dovolj jasni. Zato je izjemno
koristno, če slušni aparati zvoke izboljšajo in če zvoki pridejo neposredno v
uho. Uporabniki sodobnih pametnih slušnih aparatov poročajo, da glasba in
televizija na primer zvenita bolje, če so slušni aparati brezžično neposredno
povezani s predvajalnikom ali televizijo preko Bluetooth. Preden se je
Bluetooth začel uporabljati v slušnih aparatih, so uporabniki potrebovali ločen
kos opreme, imenovan “streamer”, za prenos signala Bluetooth iz druge
naprave. Medtem ko je Apple leta 2013 predstavil lastniški protokol Bluetooth
za povezovanje slušnih aparatov z napravami Apple, je letos Unitron predstavil
svoje slušne pripomočke na tehnologiji DISCOVER, da se lahko uporabniki slušnih
aparatov povežejo s telefoni Android, iPHONE in katero koli drugo napravo, ki
podpira Bluetooth, brez uporabe streamerja.
Tudi
pogovor v hrupnem okolju je s pametnimi slušnimi aparati lažje razumeti. V
nekaterih situacijah imajo uporabniki možnost, da svoje slušne pripomočke, ki
podpirajo Bluetooth, povežejo z dodatnimi osebnimi mikrofoni – ali celo
uporabljajo svoj pametni telefon kot mikrofon – za pretakanje glasov, ki jih
želijo slišati neposredno v uho. V hrupni restavraciji lahko na primer pametni
telefon predajo partnerju na večerji, da se pogovorita.
Pametni slušni aparati in umetna
inteligenca (UI)
Brez dvoma ste v svojem življenju že naleteli na umetno
inteligenco, ampak ali ste vedeli da lahko s pomočjo pametnih slušnih aparatov
personalizirate vaš sluh?
Umetna inteligenca (UI) se danes uporablja za marsikaj. Sega
od preproste umetne inteligence, ki pomaga predlagati vaš naslednji Netflixov
film, do kompleksnega strojnega učenja naprav, ki lahko napoveduje prihodnje
rezultate na podlagi tega, česar so ga ljudje naučili. Lahko »trenirate« tudi vaše
pametne slušne aparate.
Izraz umetna inteligenca se je pojavil sredi 50ih let in je
danes prisoten že skoraj v vsakem domu. Razlog je v tem, da nam umetna
inteligenca olajša vsakodnevno življenje. Na delu je na primer ko vam daje
priporočila za vaš naslednji dopust, film, nakup … karkoli si zaželimo.
Umetna inteligenca je na delu takrat, ko človek usposobi sistem ali stroj za izvajanje naloge, ki bi jo človek zmogel izvesti, vendar počasneje od stroja. Na primer iskanje najhitrejše poti z ogledom zemljevida. Z dobro mero treninga lahko umetna inteligenca predvidi različne možne izide.
Globlji sistem umetne inteligence, imenovan strojno učenje,
lahko napoveduje rezultate na podlagi tega, česar so ga ljudje naučili, čeprav
nikoli ne moremo biti prepričani, da je rezultat 100% pravilen.
Torej umetna inteligenca lahko naredi veliko stvari,
ki nam pomagajo izboljšati kvaliteto življenja, vključno z izboljšanim
poslušanjem preko pametnih slušnih aparatov in aplikacij. A četudi se UI včasih
zdi pametnejša od ljudi, ne pozabimo, da sistem usposabljajo ljudje in bo
umetna inteligenca vedno potrebovala ljudi za vnos informacij, ažuriranje
informacij, validacijo rezultatov in doseganje ciljev.
Kaj še prinaša prihodnost na
področju pametnih slušnih aparatov?
Ker
se slušni aparati nosijo 14 ur na dan, nekateri se celo povezujejo na internet,
imajo potencial kot naprave za spremljanje zdravja, kar je pomembna korist
glede na povečana zdravstvena tveganja. Če imajo slušni aparati merilnike
pospeška lahko z njimi spremljamo podatke o gibanju in lahko na primer javijo,
če se zazna padec osebe.
Pričakujemo
lahko, da bomo s slušnimi aparati merili temperaturo, srčni utrip … Obstaja
neverjeten svet možnosti! Slušni aparati vse bolj prevzemajo različne funkcije,
ki si jih v slušnih aparatih še pred kratkim nismo mogli niti zamisliti.
Kdaj je pravi čas za slušne aparate?
Kdaj je pravi čas za slušne aparate,
je eno izmed težjih vprašanj, sploh če ne veste kje in kako dobiti odgovore. V
glavi se vam poraja veliko vprašanj, kot na primer: »Ali sploh slabo slišim?
Kako ugotovim, da slabo slišim? Ali je bolje, da počakam ali se čim hitreje
odločim za slušni pripomoček?«
Če ne veste, kako slišite vi
ali vaši svojci, obiščete najbližji AUDIO BM slušni center in sluh brezplačno
ter brez napotnice preverite.
Kaj se zgodi, če odlašamo predolgo?
To
je tako, kot če umetni inteligenci ne bi zagotavljali podatkov. V primeru
naglušnosti možganom ne zagotavljamo informacij o zvokih, ki nas obdajajo.
Posledično možgani sčasoma niso več vešči prepoznavanja zvokov in govora.
Zavedajmo se, da poslušamo z možgani. Raziskave tudi kažejo, da se v primeru
neukrepanja poveča tudi tveganje za demenco. Slušni aparati niso več tabu ampak
so moderni pripomočki s katerimi si zvišamo kvaliteto življenja.