Kategorija: Slušni aparati

Zavedanje, da ne slišimo več dobro, oziroma tako kot smo včasih, težko sprejme večina ljudi. Na žalost si veliko ljudi ne pomaga in se še naprej bori skozi svoje vsakdanje življenje (dokler ni vse težje), namesto da bi sprejeli svojo novo resničnost in pravočasno poiskali pomoč.

Samo 30% oseb, starih 70 let ali več, uporablja slušne aparate. Pri mlajših odraslih, starih med 20 do 69 let, slušne aparate uporablja le 16% oseb. Povedano drugače, 70% odraslih starejših oseb slušnih aparatov ne nosi, pri mlajših odraslih pa je ta delež kar 84%. Gre za osebe, ki bi imele od slušnih aparatov dejansko korist, a se tega ne zavedajo ali težave (še) zanikajo.

Zagotovo se strinjamo, da je težko imeti ob sebi družinskega člana ali prijatelja, ki se bori z zanikanjem izgube sluha, čeprav obstaja možnost, da bi mu lahko slušni aparati pomagali in s tem zelo povečali kakovost življenja.

Če poznate ljubljeno osebo, ki noče poiskati pomoči, RAZMISLITE O UPORABI TEH PRISTOPOV, da jih mogoče prepričate k obisku ORL specialista ali akustika za slušne aparate.

Če vaša ljubljena oseba zanika naglušnost

Predlagajte ji, da boste kar skupaj obiskali najbližji AUDIO BM slušni center (14 lokacij po vsej Sloveniji) in brezplačno preverili sluh z avdiometrom. Tam boste poleg meritve sluha deležni tudi brezplačnega strokovnega svetovanja.

Prepričanje, da so slušni aparati velik strošek

Kakovostni standardni slušni aparati se dobijo tudi preko naročilnice, ki vsakih 6 let pripada naglušni osebi preko ZZZS. Pojasnite ljudem, da so slušni aparati, ki ne presegajo cenovnega standarda popolnoma brezplačni. Osebe, ki želijo boljše slušne aparate, jih seveda najprej testirajo, da preverijo kakšno korist dobijo od boljših slušnih aparatov in se nato lažje odločijo za tip slušnih aparatov, ki jih bodo dolgoročno nosili.

Obrnite se na prijatelje, ki uporabljajo slušni aparat

Dodaten način, kako spremeniti miselnost ljubljene osebe glede slušnih aparatov je, da se obrnete na prijatelje, ki imajo slušni pripomoček in jih povprašate po njihovem nasvetu. Večina oseb, ki nosijo novejše slušne aparate je z njimi izredno zadovoljna, saj so novejši slušni aparati, ki vsebujejo nove tehnologije, bolj udobni za uporabo, predvsem pa bolj učinkoviti pri razumevanju govora, tudi v zahtevnejših slušnih okoljih. Povprašajte torej ljudi, ki že uporabljajo slušne aparate, kako se jim je izboljšala zmožnost komuniciranja in tudi kvaliteta življenja.

Razblinite napačne predstave o slušnih aparatih

Slušni aparati so se v zadnjih letih močno izboljšali. Slušni aparati so bili v preteklosti tudi precej večji od sedanjih. Pokažite ljubljeni osebi novejše slušne aparate, ki so zelo diskretni in praktično neopazni. Mnogi modeli niti ne potrebujejo več baterij, saj jih je čez noč mogoče zelo preprosto napolniti.

Spoznajte in predstavite dejstva

Preden se z ljubljeno osebo pogovorite o preizkušanju slušnih aparatov, se o tem pozanimajte sami in naredite manjšo raziskavo. To vam bo pomagalo odgovoriti na ugovore. Naslonite se na študije, ki dokazujejo, da slušni aparati dokazano upočasnjujejo upad kognitivnih sposobnosti, da slušni aparati pomagajo pri delovanju možganov in spominu, da lahko slušni aparati zmanjšajo tveganje za demenco itd.

Postavite dober primer in bodite zgled

Eden najboljših načinov, kako prepričati ljubljeno osebo, da poišče pomoč, je biti dober zgled. Primerjajte slabši vid s slabšim sluhom. Za oboje je normalno, da s starostjo peša. Za boljši vid poskrbimo, kaj pa za boljši sluh? Poudarite, kako pomembno je poskrbeti za sluh, ga v hrupu zaščititi, v primeru znakov za naglušnost pa tudi brez oklevanja preveriti.

Kdaj po slušni aparat

V idealnem primeru, naj naglušna osebe slušne aparat začne uporabljati, ko zdravnik specialist ORL ugotovi, da je slušni aparat potreben in bi imela naglušna oseba od njega korist – a najprej si je potrebno naglušnost sploh priznati in jo izmeriti.

Nerehabilitirana naglušnost dolgoročno prinese številne težave, poveča pa tudi tveganje za depresijo in razvoj demence.

Bine Kotnik
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Kranj

Brezplačno preverite sluh >>

Sporazumevanje z naglušno osebo je lahko oteženo, a ga preprosto lahko izboljšamo. V primeru, da imate v družini ali prijateljskem krogu naglušno osebo, je vaša podpora izredno pomembna.

V kolikor ima oseba slušne pripomočke, naj jih uporablja. Če jih potrebuje, a jih še nima, se o tem odkrito pogovarjajte in obiščite strokovnjake. Za slušne aparate mora biti najprej postavljena medicinska indikacija. Postopek za pridobitev slušnih aparatov >>

Naslednji nasveti vam lahko pomagajo pri pogovoru, olajšajo razumevanje in zmanjšajo morebitne frustracije na obeh straneh:

• če je oseba obrnjena stran od vas, se je najprej dotaknite, da pridobite njeno pozornost
• zmanjšajte hrup v ozadju
• govorite razločno in nekoliko počasneje
• tvorite kratke, preproste stavke
• če vas oseba ne razume, ponovite
• uporabite sopomenke
• osebo glejte v obraz
• med govorom imejte odkrita usta *
• vaš obraz naj bo obrnjen proti svetlobi
• ne kričite, govorite z normalnim glasom
• naj ne govori več oseb hkrati

* Kako je z odkrivanjem ust zaradi nošenja obraznih mask?

V Odloku o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z novim korona virusom je z dne 3. 9. 2020 v 2. členu 2. točke zapisano:

“Pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhonemimi in naglušnimi osebami se, ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza lahko začasno opusti, če je mogoče zagotoviti medosebno razdaljo več kot 2 metra, uporabo vizirja ali če komunikacija s temi osebami poteka za stekleno pregrado.“

Imate katerokoli vprašanje z našega področja (informativno testiranje sluha, slušni aparati, tehnični pripomočki za gluhe in naglušne, zaščita sluha …)?

Pošljite nam ga na email: info@audiobm.si in hitro vam bomo odgovorili.

Dobro poznamo razloge, ki vodijo k izgubi sluha, vendar ali se resnično zavedamo, v kako težavnem položaju se znajdemo, ko ne zmoremo več komunikacije v našem vsakdanjem okolju? Se zavemo, kdaj nam začne sluh pešati, ali si to zanikamo? Težko je namreč zaznati, kdaj izginejo iz našega vsakdana zvoki, ki jih jemljemo za samoumevne. Šumenje listja, brnenje hladilnika, črički poleti, zvok tipk na tipkovnici …

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se kar 360 miljonov ljudi po svetu srečuje z okvaro sluha. Delež je seveda največji med starejšimi, saj se s staranjem veča možnost okvare. Po 65. letu se z okvaro sluha sreča skoraj tretjina prebivalcev.

Avtor: Darja Pajk, dipl. delovna terapevtka

Gluhost ni naglušnost

Pogosto se dogaja, da se gluho in naglušno populacijo enači. Vsem je seveda skupna izguba sluha in težave v komunikaciji, pa vendar obstajajo bistvene razlike. Ena od teh je življenjsko obdobje, v katerem je izguba nastopila, saj so s tem povezane življenjske usmeritve in tudi pričakovanja posameznika. Gluha in naglušna populacija se po surdoloških kriterijih deli na tri skupine: prelingvalno gluhe osebe, postlingvalno gluhe osebe in naglušne osebe (prelingvalno in postlingvalno). Vsaka od naštetih skupin ima specifične potrebe, še posebej glede govorno-socialne komunikacije in socialnega udejstvovanja.

Izguba sluha v odrasli dobi

V nasprotju s prvima dvema skupina je manj podatkov zaslediti o skupini postlingvalno oglušelih oseb oz. oseb, ki izgubijo sluh v odrasli dobi. Le-te so do izgube sluha dodobra osvojile govorno komunikacijo, zato lahko kljub naglušnosti le-ta poteka na visoki ravni.  Navadno se dolgo časa ne ugotovi, da ima oseba težave s sluhom, naglušna oseba pa pogosto tega ne pove niti ne pokaže, saj se težko sprijazni z nastalo okvaro in le to prikriva.

Okolica  zazna, da ima oseba težave, ko se pojavi izguba v govornem območju, v pogovoru na razdalji do 6 metrov in manj, ko naglušna oseba ne odgovori smiselno na podano informacijo, ko se morda ne vključi v pogovor, pogosto prosi za ponovitve in pojasnila povedanega. To je še  izrazitejše v večjih skupinah, kjer naglušna oseba nima možnosti odčitavanja z ustnic.  Predstave, da glasnejše govorjenje omogoča boljše razumevanje, so v večini primerov zgrešene, saj prav glasnejši glasovi in zvoki povzročijo popačenje besede in otežijo razumevanje. Prav tako ponavljanje stavka ne vodi nujno k boljšemu razumevanju teksta. Če naglušna oseba zaprosi za ponovitev, je smiselno v stavku uporabiti sopomenko povedane besede.

Poiščite podporo

Ob izgubi sluha v odrasli dobi je posameznik pogosto prepuščen predvsem sam sebi in svoji iznajdljivosti, čeprav je poznano dejstvo, da je izguba sluha ena od najtežjih invalidnosti. Prej tako preprosto funkcioniranje v vsakdanjem življenju postane sedaj izziv, in sicer tako za naglušnega kot tudi za okolico, ki ji je nastalo stanje novo in ga ne pozna dovolj dobro.

Postopek obravnave naglušne osebe poteka preko splošnega zdravnika, otologa in slušnega akustika in je predvsem usmerjen na pridobitev slušnega aparata in dodatnih slušnih  pripomočkov, če so potrebni. Prepogosto pa se zanemari psihološki vidik obravnave, ki je še kako potreben. Le malo novonastalih naglušnih oseb namreč dobi ustrezno podporo in pomoč v okolju in le malo jih ve, da se v okviru regijskih društev gluhih in naglušnih po vsej Sloveniji nudi psihosocialna opora, nasveti ob uporabi in nošnji ter navajanju na slušne aparate. Le redki posamezniki to oporo tudi poiščejo.

Stran s sramom

Naglušna oseba se namreč poleg tega, da se ob uporabi slušnih aparatov ponovno uči prepoznavanja zvokov, srečuje tudi s svojimi notranjimi konfliktnimi stanji ob sprejemanju invalidnosti, ob hkratnem nerazumevanju okolja, v katerem je do nedavnega dobro funkcionirala. Pojavljajo se občutki sramu pred nošenjem slušnih aparatov, zanikanja naglušnosti, prikrivanja. In s tem seveda tudi sprožanje dodatnih težav.

Popolnoma običajne situacije so za do nedavnega slišečo osebo pogosto stresne in težko sprejemljive. In kljub  poudarjanju o sprejemanju invalidnosti, drugačnosti, o enakih možnostih se žal osebe z invalidnostjo vedno znova soočamo z realnostjo, ki temelji predvsem na nepoznavanju, kaj naglušnost resnično pomeni. In zaradi pogostega nerazumevanja, kaj se naglušnemu dogaja, prihaja do umika iz okolja. Razlogi za umik in izolacijo so seveda pogosto prav na strani naglušnih, saj je stalno seznanjanje, prilagajanje in tudi stalna pozornost na okolico utrujajoča,  pa tudi boleča.

Razlage, zakaj ne moreš opraviti dela po telefonu, temveč osebno, razlage in prošnje, ali je možen elektronski kontakt, pojasnila, da težko opravljaš delo v hrupu, da oceanski tipi delovnih prostorov žal niso spodbudno okolje za delo, da težko razumeš osebe, ki slabo artikulirajo glasove, številne razlage zdravstvenemu osebju, da ne želiš glasnih pojasnil o svojem stanju sredi čakalnice, prošnje, da naj te vendarle pokličejo, s tem da stopijo na hodnik, da ne sediš in čakaš v prazno ves napet, kdaj ne boš slišal svojega priimka, so le drobec dogajanj. Stresi pred ozvočenimi okenci, telefonska sporočila, na katera ne dobiš odgovora. Neštete poti, ki jih včasih opraviš le zato, ker ti na nasprotni strani ne odgovorijo. Ob današnji razviti tehnologiji se tolikokrat pojavlja togost slišeče populacije pri uporabi pisnega sporazumevanja.

Spregovorite o težavah

Le redko se razmišlja, da se naglušne osebe izogibajo splošnemu dogajanju tudi zaradi občutka odvisnosti, ki se poraja v skupinskih oblikah delovanja (izobraževanja, druženja v skupinah, predavanja, kulturne prireditve, soočanja v medijih), saj se zaradi nerazumevanja govora v večjih in glasnih skupinah ne znajdejo najbolje. Tolmačenje v znakovni jezik žal ne pomaga, saj večina naglušnih jezika ne obvlada ali pa ne obvlada tako zelo dobro, da bi lahko sledila tem razlagam.

Tehnični pripomočki so seveda ena od rešitev, pa vendar pogosto povzročajo (sploh pri hujših izgubah) popačenja zvokov iz okolice in posledično nerazumljivost. Seveda pa ni zanemarljivo dejstvo tudi njihova cenovna dostopnost. Žalostno je tudi, da kljub izobraževanjem in znanju naglušne osebe pogosto nimajo enakih možnosti na delovnem mestu, saj se zgodi, da ne zmorejo slediti hitremu dogajanju okoli sebe in potrebujejo za razumevanje povedanega morda več časa. Kar pa nikakor ne pomeni, da dela ne opravijo kakovostno. Izzivi menjave delovnega okolja ali zaposlitev na delovnem mestu, ki nudi nove izzive in spodbuja potenciale so skorajda onemogočeni, saj težko konkurirajo s slišečimi sodelavci. Glede na daljšanje delovne dobe in predvidoma tudi večje število senzornih invalidov pa bo treba narediti velik korak v razmišljanju in seveda v resničnem in ne le v navideznem sprejemanju senzornih okvar.

Velika večina naglušnih oseb  tudi  ne govori o svoji oviranosti, o težavah, s katerimi se sooča in tako nezavedno dopušča napačne poglede na izgubo sluha in težave, s katerimi se srečujemo aktivne naglušne osebe v odrasli dobi.

Življenje je bolj razgibano, kot si mislimo, tudi če smo pretežno v domačem okolju. Mirnega okolja je pravzaprav zelo malo. Morda je prisotna večja razdalja med izvorom zvoka in poslušalcem, morda nimamo samo enega sogovornika, morda je prisoten hrup iz okolja … Še bi lahko naštevali situacije, ko je poslušanje z osnovnim slušnim aparatom lahko zelo omejeno ter ne daje želenih rezultatov in zadovoljstva.

Cenovni standard zadošča za izbiro funkcionalno ustreznega slušnega aparata, ki zadovoljivo pomaga predvsem v mirnem okolju.

Spoznajmo le nekatere izboljšave naprednejših izvedb slušnih aparatov.

Slušna aparata sta povezana med seboj, zato delujeta povsem usklajeno, telefon pa lahko poslušate kar v obeh ušesih – in to povsem prostoročno (telefona ni potrebno držati niti ob ušesu, niti v roki).

Televizijo s takšnimi slušnimi aparati lahko poslušate neposredno v slušnih aparatih, zato kakovost zvoka zaradi vplivov razdalje, hrupa ali odmeva v prostoru, ni zmanjšana. Pri poslušanju televizije na takšen način pridobite prvovrstno jasnost zvoka in razumljivost. Mnogi uporabniki povedo, da šele z brezžičnim načinom poslušanja televizije, ponovno lahko razumejo slovenske filme ali druge oddaje, kjer ni podnapisov.

Poleg povezljivosti, ki je z novejšimi izvedbami resnično enostavna, takšni slušni aparati tudi samodejno prilagajajo svoje delovanje okolju. Uporabniku ni več potrebno ročno preklapljati med različnimi možnostmi. Vse to sedaj postorijo slušni aparati sami. Preprosteje ne gre.

Mnogi modeli sodobnih slušnih aparatov niti ne uporabljajo več baterij za enkratno uporabo. Po uporabi jih preprosto postavite v podstavek (polnilnik). Ob tem se samodejno izključijo in čez noč napolnijo. Zjutraj se jih vzame iz podstavka in ob tem se samodejno vključijo. To je najbolj preprosto tudi za starejše uporabnike, saj se ni več potrebno ubadati z majhnimi baterijami, ki jih je potrebno pogosto menjati.

Poglavitne prednosti izboljšanih slušnih aparatov pridejo najbolj do izraza prav v okoljih, kjer ne gre le pogovor dveh oseb v mirnem okolju.

Poslušanje z izboljšanimi slušnimi aparati je tudi v zahtevnejših slušnih okoljih ter pri telefoniranju in poslušanju televizije lahko bolj jasno, bolj razumljivo, hrup zmanjšan, piskanje slušnih aparatov pa preteklost.

S takšnimi slušnimi aparati je lažje povezovanje med ljudmi in slušnih aparatov z drugimi napravami (npr. s telefonom in televizijo).

Mnogi modeli imajo možnost ponovnega polnjenja, zato ni več potrebno menjavanje baterij.

Mnogim uporabnikom je po prejemu kakovostnejših slušnih aparatov žal, da niso že v preteklosti dobro izkoristili potenciala preostalega sluha z uporabo kakovostnejših slušnih aparatov, ter se tako izognili prenekaterim nerodnostim.

Investicija v boljši sluh je gotovo ena izmed najboljših investicij, saj vas izboljšano poslušanje v vseh situacijah dobesedno vrne v življenje, vsak dan, leta in leta.

Preberite več o tem, od česa vse je odvisna cena slušnih aparatov in kakšni so stroški uporabe slušnih aparatov >>

Dokler dobro slišimo se pogosto premalo zavedamo, kako dragocen je sluh in kako hitro se lahko poslabša. Sluh močno vpliva na kakovost življenja posameznika. Dober sluh nas vključuje v družbo in povezuje z ljudmi. Velja tudi obratno. Če smo naglušni in ničesar ne ukrenemo, da bi spet bolje slišali, bomo od družbe vedno bolj odrezani in z ljudmi vedno manj povezani. Zaradi zmanjšane možnosti sodelovanja bomo postali tudi vedno bolj odvisni od drugih.

Kako pogosta je naglušnost in njen vpliv na človeka

Okvara sluha je zelo pogosta. Več kot 500 milijonov ljudi po vsem svetu se sooča z določeno stopnjo naglušnosti. Naglušnost vpliva na zdravje, predvsem pa močno poslabša kakovost življenja posameznikov, ki zaradi postopne izgube sluha nemalokrat zapadejo v depresijo in se lahko zaradi tega začnejo izogibati tudi socialnim stikom. Nerehabilitirana naglušnost je tudi dejavnik tveganja za razvoj demence.

Kar dve tretjini ljudi zaradi težav s sluhom ne ukrene ničesar, ne poišče pomoči in rešitev, da bi si povrnili kakovost življenja.

»Če imate izgubo sluha in uporabljate slušni aparat, imate veliko večje možnosti, da ohranite neodvisnost,« so jasni pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe. Po njihovih podatkih pri nas uporablja slušni aparat približno 70.000 uporabnikov.

Pomembno je, da smo ozaveščeni, kaj je naglušnost, kako skrbeti za ohranjanje sluha in kako ukrepati ob njenem nastanku. Če si ob pojavu naglušnosti ne pomagamo, lahko to močno vpliva na naše vsakdanje življenje in tudi na življenje naših bližnjih. Zato je pomembno, da se ljudje tega zavedamo in ob znakih za slabši sluh pravočasno ukrepamo.

Skrb za sluh nam bo omogočila boljši splošni nadzor nad lastnim zdravjem, kakovost življenja pa se bo znova približala ravni pred naglušnostjo.

Najpogostejša vzroka za nastanek naglušnosti

Najpogostejši vzrok za nastanek naglušnosti je staranje. V starosti 65 let ima slabši sluh že tretjina, vsak deseti pa že potrebuje tudi slušni aparat, čeprav bi lahko marsikdo s pravočasnim ukrepanjem ta čas precej zamaknil.

Drugi najpogostejši vzrok za nastanek naglušnosti je hrup. Izgubo sluha lahko pospešijo tudi bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost in fizične poškodbe.

Preprečevanje naglušnosti

Zaradi staranja z leti lahko pričakujemo poslabšan sluh. Več o tem smo napisali v objavi tule.

Staranja ne moremo zaustaviti, vseeno pa veliko za ohranjanje svojega sluha lahko naredimo tudi sami. Vsak od nas bi se moral izogibati pretiranemu hrupu in poslušati glasbo pri zmerni glasnosti. Zelo pomembno je, da se te možnosti zavedamo in ji posvečamo ustrezno pozornost že v času, ko še nimamo težav. Izogibati se je treba predvsem dejavnikom, ki povečujejo možnosti za nastanek težav s sluhom oziroma njegovo izgubo. Še zlasti pomembna je zaščita pred hrupom in glasnimi zvoki, ne le na delovnem mestu, ampak vse bolj tudi v prostem času in domačem okolju.

Posledice neukrepanja

Če ob naglušnosti ničesar ne ukrenemo so posledice dolgoročne. Poveča se tudi potreba po dodatni pomoči pri normalnih dnevnih aktivnostih. Oseba, ki postane odvisna od drugih, se zaradi nesamostojnosti pogosto še dodatno socialno izolira, kar posledično poveča stres in vodi v z njim povezana obolenja. Naglušni, ki ne poskrbijo za svoj sluh in ne uporabljajo ustreznih slušnih pripomočkov, so bolj podvrženi tudi depresiji in demenci.

S skrbjo za sluh skrbimo tudi za svojo neodvisnost

Z uporabo slušnega aparata imajo osebe z naglušnostjo večje možnosti za razumevanje govora in so bolj neodvisne. To dokazujejo številne raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih letih. Med drugim so raziskave pokazale, da so ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, v boljši psihofizični kondiciji, podvrženi so manjšemu tveganju za kognitivni upad in demenco, manj so utrujeni, kakovost njihovega življenja pa je na splošno višja.

Če opažate znake za naglušnost pri sebi ali pri svojih najdražjih, se o tem odkrito pogovorite in obiščite usposobljene strokovnjake.

Dodajamo misel predsednika Evropskega združenja profesionalnih ponudnikov slušnih aparatov Marka Laureynsa: »Med potrebami naših uporabnikov je izboljšanje kakovosti življenja na zelo visokem mestu. Skoraj vedno slišimo zgodbe ljudi, ki pravijo, da bi veliko prej začeli uporabljati slušne aparate, če bi vedeli, da bo ta korak spremenil njihovo življenje na tako pozitiven način.«

Preberite še:

Informacije o brezplačnem preverjanju sluha >>

Kako do slušnih aparatov?

Logoped je pomemben člen pri ocenjevanju in rehabilitaciji šibkih veščin slušnega procesiranja. Te šibkosti, lahko pomembno vplivajo na sposobnost učenja na »novo« poslušanje s slušnim aparatom ali polževim vsadkom. Težave se pojavljajo v vsakodnevnem komuniciranju in vključevanju v socialno sredino naglušnih in gluhih otrok ter odraslih, ki za poslušanje uporabljajo slušni pripomoček.

Izguba sluha se pogosto kaže preko vedenja in na jezikovnem področju. Naglušne in gluhe osebe se na vprašanje pogosto odzovejo z vprašanjem »Kaj?«, povedano razumejo narobe, potrebujejo večkratno ponovitev povedanega, hrup jih hitro zmoti med poslušanjem, težko sledijo pogovorom več oseb, težko sledijo verbalnim navodilom, težko poslušajo v hrupu, zamenjujejo besede, ki zvenijo podobno, imajo slabši kratkoročni slušni spomin, težko dlje časa zadržijo slušno informacijo, težje lokalizirajo izvor zvoka in težko razlikujejo med različnimi zvoki.

Pri odraslih, ki so izgubili sluh in pri gluhih otrocih se opažajo tudi jezikovni problemi: težje razumejo rdečo nit pogovora, težje organizirajo in izražajo svoje misli, težje odgovarjajo in postavljajo odprta vprašanja, ne vedo kaj naj odgovorijo, težje prepoznavajo in se odzivajo v socialnih pobudah, imajo slabši priklic besed, težko si zapomnijo daljša navodila itd.

Logoped v diagnostiki opazuje velik spekter težav na področju poslušanja. Pražna tonska avdiometrija je sicer zelo pomemben pokazatelj stopnje in vrste izgube sluha, vendar pa je vsak posameznik drugačen in takšen je tudi njegov način poslušanja, njegove potrebe in želje.

Logoped ves čas obravnave naglušne ali gluhe osebe izvaja določeno diagnostiko sluha in poslušanja. Na podlagi rezultatov te diagnostike oblikuje ustrezen program rehabilitacije, znotraj katerega osebo uči strategij poslušanja in ji pomaga pri prepoznavanju in razumevanju lastnih močnih in šibkih področij znotraj slušnega procesa.

Na močna področja se lahko oseba opre v težjih pogojih poslušanja, šibka področja pa premaguje preko novih strategij, ki se jih nauči na vajah poslušanja ali pa jih nadomešča z veščinami, ki jih dobro obvlada.

Logoped ima zato pomembno vlogo tako pri diagnostiki kot tudi pri navajanju na slušni pripomoček, ter pri učenju strategij poslušanja, s katerimi lahko naglušen ali gluh otrok, oziroma odrasla oseba, čim bolj razvije svoje veščine poslušanja.

Jurij Globevnik
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Maribor