Okvara sluha vpliva na razumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij. Zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo in kakovost življenja. Zato je smiselno, da ob motnjah sluha obiščemo strokovnjake in skupaj z njimi odpravimo težave.
Dlje trajajoča nerehabilitirana naglušnost pomeni, da možgane vsak dan prikrajšamo za številne naloge in informacije, ki do njih pridejo po slušni poti. Zaradi neaktivnosti se učinkovitost prepoznavanja slušnih dražljajev zmanjšuje. Dlje ko traja naglušnost, težje se je pozneje spet privaditi na svet zvokov, pravijo specialisti za ušesne bolezni. Dejstvo je, da če v primeru naglušnosti ne ukrepamo, ima to lahko številne negativne vplive v komunikaciji ter tudi na socialnem in čustvenem področju. Prav tako pa je nerehabilitirana naglušnost v srednjih letih povezana z večjimi možnostmi zmanjšanja kognitivnih sposobnosti in demenco v poznejših letih.
VPRAŠAJMO STROKOVNJAKA
Slušni aparati danes marsikomu, ki ima težave s sluhom, omogočijo, da normalno sliši. Prav tako mu precej pomagajo premagati težave, ki jih ima zaradi slabega sluha. V Sloveniji ima zavarovana oseba pravico do slušnih aparatov za eno ali obe ušesi, odvisno, če gre za enostransko ali obojestransko naglušnost, ki je z zdravljenjem ni mogoče izboljšati in če se z uporabo slušnih aparatov doseže zadovoljivo izboljšanje.
Vsekakor je za pravilen pristop k reševanju težav s sluhom potrebna strokovna obravnava, pravi Franci Urankar, direktor AUDIO BM slušni centri. »Slušne aparate izbirajte izključno v slušnih centrih, kjer delajo strokovnjaki, slušni akustiki, usposobljeni za slušne aparate. Z napotnico osebnega zdravnika obiščite specialista otorinolaringologa, ker boste opravili vse potrebne preiskave sluha. Če so izpolnjene indikacije, vam bo specialist ORL izdal ustrezno naročilnico za slušne aparate, s katero boste obiskali dobavitelja. Prosta izbira dobavitelja slušnih aparatov je vaša pravica, zato se sami odločite, katerega boste obiskali. Nič ne bo narobe, če jih obiščete več in se odločite za tistega, ki je najbolj strokoven in si je pripravljen vzeti čim več časa za vas, » pove sogovornik in opozori, da je pri tem treba biti pozoren tudi na ceno, servis, način izdelave ušesnih vložkov po meri in možnost brezplačnega testiranja. »Če vam prodajalec tega ni pripravljen omogočiti, išče izgovore ali vas poskuša prepričati za določen model, ne da bi ga prej imeli na brezplačnem preizkusu, pojdite drugam. Za optimalno izbiro in nastavitev slušnih aparatov boste morda morali slušnega akustika obiskati večkrat, zato je pomembno, da so lokacije slušnih centrov dostopne in čim bliže vašemu domu.«
CENE SLUŠNIH APARATOV
V Sloveniji je do brezplačnega standardnega slušnega aparata upravičen vsak, ki ima urejeno osnovno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Kot pravi sogovornik, so slušni aparati danes dostopnejši, kot bi lahko mislili. »Slušnih aparatov, ki ne presegajo cenovnega standarda, ki znaša približno 300 evrov za en oziroma 600 evrov za dva slušna aparata, ni potrebno doplačati,« pojasni Urankar in dodaja, da je cena slušnih aparatov odvisna predvsem od tehnološke izpopolnjenosti in funkcij posameznega modela.
Ne glede na to, da je pri nas cenovni standard za slušne aparate nespremenjen že več kot 15 let in ne zadošča za pokritje vseh stroškov zmogljivejših izvedb, so vseeno dostopni, saj so njihove cene v Sloveniji precej nižje, kot za enake modele veljajo v tujini, pove sogovornik in svetuje, da ponudbo in pogoje financiranja preverimo pri več dobaviteljih.
»Če izberete slušne aparate z doplačilom, doplačate razliko med cenovnim standardom do polne cene. Pri dobaviteljih, ki zagotavljajo več blagovnih znamk, je praviloma na voljo večja izbira standardnih in nadstandardnih slušnih aparatov,« pravi Urankar.
Slušni aparati so danes že tako tehnološko napredni in prijazni do uporabnika, da ga lahko vsak, ki ga potrebuje, tudi brez težav uporablja. Danes najmanjši slušni aparat ni večji od kavnega zrna. Večina slušnih aparatov deluje samodejno, programirani pa so za vsakega uporabnika posebej, zato je tudi ravnanje z njimi enostavno. Slušni aparat je namreč miniaturni ojačevalec zvoka, ki ga v osnovi sestavljajo mikrofon, zvočnik in ojačevalec, ki ga napaja majhna baterija ali akumulator. Sodobna digitalna tehnika slušnega aparata omogoča kakovostno zaznavanje zvoka in razumevanje govora tudi v hrupnem okolju celo pri težji okvari sluha. Prav tako slušni aparat izboljša komunikacijo naglušnega in s tem tudi njegovo kakovost življenja.
DOLGOROČNA ODLOČITEV
Sluh je preveč pomembno čutilo, da bi ga zanemarili, pravi sogovornik. »Če opažate, da slabše slišite, obiščite osebnega zdravnika in prosite za obravnavo pri specialistu otorinolaringologu. Informativno vam sluh lahko izmerijo tudi v nekaterih slušnih centrih. Težav s sluhom ne rešujte sami in predvsem ne posegajte po pripomočkih in čudežnih kapljicah iz katalogov, supermarketov ali spletnih trgovin. Vsako izgubo sluha je treba obravnavati strokovno, kajti le tako se lahko poišče ustrezna rešitev. Bodite previdni, ko se odločate, kam po slušne aparate. Pred odločitvijo preverite ponudnika, reference, vprašajte strokovnjake … Preverite, kako je s prisotnostjo usposobljenih slušnih akustikov. So tam vsak dan? Pri nekaterih ponudnikih usposobljeni slušni akustiki niso vedno na voljo oz. jih nadomeščajo neusposobljene osebe. Tako nista zagotovljena oskrba in reševanje težav, ki se lahko pripetijo kadarkoli,« pravi Franci Urankar in dodaja, da je izbira slušnih aparatov dolgoročna odločitev, zato se dobro prepričajte, da izbire pozneje ne boste obžalovali. Dejstvo je namreč, da če smo naglušni in bomo (pre)dolgo odlašali z odločitvijo za preizkus sluha in uporabo slušnih aparatov, se nam bo sluh še dodatno poslabšal, ker se bodo možgani odvadili poslušanja in razločevanja besed.
Članek je bil oktobra 2020 objavljen v AKTIVNI & ZDRAVI, prilogi Dela in Slovenskih novic.
