Zvoki-potresov-audio-bm-slusni-aparati-zanimivosti-o-sluhu-slusnih-aparatih-svetovanje

ZVOKI POTRESOV

Manj znano je dejstvo, da je poleg neposrednega učinka tresenja tal ob potresu stranski učinek tudi zvok, ki ob tem nastane. Gre za nizkofrekvenčne zvoke, podobne bobnenju, ki jih slišimo ob šibkih potresih, če se ob tem nahajamo na prostem in v bližini nadžarišča potresa. Ti zvočni pojavi so neprijetni, vendar gre za naraven pojav, ki je prisoten ob številnih potresih. Kadar je poslušalec na prostem in zasliši tak zvok zaradi potresa, istočasno zazna tudi tresenje tal. Ker je hitrost potovanja potresnih valov v zemlji nekajkrat večja od hitrosti zraka, poslušalec najprej občuti tresenje in zvok, ki pride šele z zamikom, preprosto presliši oz. ne daje toliko pozornosti nanj.

Izvor zvoka ob potresu so potresni valovi. Kakšen je nizkofrekvenčni zvok pri potresu, je odvisno od nihanja tal na lokaciji poslušalca. Na to pa vpliva več dejavnikov, med katerimi je eden pomembnejših oddaljenost poslušalca od žarišča potresa. Dlje kot je poslušalec stran, manj zvoka bo slišal. Nihanje tal pa je odvisno tudi od lastnosti sestave tal. Zvok pri potresu je torej zanimiv, nenevaren naravni pojav, ki pa med poslušalci, predvsem zaradi nepričakovanosti lahko povzroči nelagodje. Sami dogodki pa so preredki, da bi lahko dobili več izkušenj.

Povzeto po: Izidor Tasič – Zvoki potresov, UJMA, št.31, 2017.

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Naglusni-izzivi-televizija-komunikacija-audio-bm-zdgns-iz-sveta-tisine

NAGLUŠNI IN IZZIVI V ČASU EPIDEMIJE COVIDA 19

ZDGNS tako politične odločevalce kot medije opozarja na hude stiske, s katerimi se v času epidemije in ukrepov spoprijemajo osebe z izgubo sluha. V Sloveniji je po dostopnih podatkih malo manj kot 80.000 oseb s slušnim aparatom ter okoli 500 oseb s polževim vsadkom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in mednarodnih organizacij za naglušne osebe ima od sedem do deset odstotkov ljudi naglušnost.

V raziskavah so ugotovili – in te podatke lahko samo potrdimo – , da oseba ki izgublja sluh, potrebuje okoli 7 let, da se spoprime z izgubo sluha in poišče ustrezno pomoč. Oseba, ki prvič opazi, da slabše vidi, se mnogo hitreje odloči za pomoč in ni tako veliko nerodnosti, če pri tem dobi očala. Oseba, ki izgublja sluh – bodisi postopoma bodisi nenadoma (poškodba pri delu, preglasno poslušanje glasbe, pok petarde) – pa potrebuje mnogo več časa. Zakaj?

Morda se sprva niti ne zaveda, da slabše sliši, in si kljub opozorilom bližnjih (da prehrupno posluša televizijo ali radio, ne sliši zvonca ali zvonjenja telefona ali se ne odziva na klice iz sosednjega prostora) tega noče priznati. Ljudje imajo pogosto velike predsodke pred nošenjem slušnega aparata. Največja stiska, ki jo prinaša izguba sluha pa je socialna izolacija in osamitev. Osebe z izgubo sluha se mnogokrat ne morejo več vključevati v pogovore, ne razumejo drugih, kaj se med sabo pogovarjajo, in se s tem postopoma zapirajo vase in med štiri stene lastnega doma. Ne upajo si več imeti socialne interakcije, ker jih je strah, da ne bodo razumljeni ali da ne bodo razumeli drugih in se ob tem zdeli nerodni. Če slepota ločuje ljudi od stvari, izguba sluha ločuje ljudi od drugih ljudi. To so najhujše stiske.

Največji izzivi pa so starejši in mladi. Izguba sluha je najpogostejši spremljevalec staranja. Zaradi izredno hrupnega okolja, v katerem živimo, bodisi doma bodisi na delovnem mestu, je izguba oz. okvara sluha najpogostejša poklicna bolezen. Če vse skupaj združimo, lahko žal napovemo, da bo veliko večino starejših doletela neka stopnja izgube sluha. Vsaka invalidnost je po svoje velik izziv. Ker pa izguba sluha ločuje ljudi od ljudi, so lahko psihološke, čustvene in socialne posledice izgube sluha najbolj boleče prav pri osebah z izgubo sluha, predvsem starejših.

Pri izgubi sluha se potrebe ljudi močno spremenijo. Najpomembnejša postane dostopnost do informacij in komunikacij. Že sama izguba sluha jih močno omejuje pri medsebojnem razumevanju. Živimo v zelo hrupnem okolju: promet, glasni medsebojni pogovori, ki se velikokrat prekinjajo in se hitro izmenjujejo, glasna glasba v lokalih … čedalje teže je najti prostor, v katerem se lahko oseba z izgubo sluha v miru pogovori z drugo osebo, tako, da jo lahko gleda v obraz in posluša govor. Gledanje sogovornika v obraz in posebej v usta je osnovna komunikacijska pot oseb z izgubo sluha. Maske na obrazih ljudi absolutno preprečijo komunikacijsko pot. Oseba z izgubo sluha (ne glede na stopnjo okvare) nujno potrebuje tišje okolje brez dodatnih glasovnih motenj in obvezno prosto pot ter pogled v obraz sogovornika. Maska je velika ovira in mnogokrat kaplja čez rob. Ni druge rešitve, kot da se zagotovita ustrezna razdalja in prosta pot pogleda v obraz in ustnice sogovornika. Ne glede na tehnične pripomočke, kot je slušni aparat, se komunikacija brez pogleda v sogovornikove ustnice prekine. Opažamo velike stiske starejših oseb, ki so preprosto obupale in ne hodijo več ven ter se izogibajo stikom zaradi nošenja mask. To je velik izziv že doma, med bližnjimi, kot tudi v javnih prostorih, kot so domovi za starejše in šole. Poleg teh izzivov je velik izziv tudi dostop do informacij. Že zaradi velikih izzivov doma je osebam z izgubo sluha mnogokrat televizija edino okno v svet. Radio jim je nedostopen, ker govora velikokrat ne razumejo. Zadeva se poslabša, ko se v ozadju govora sliši še glasba. Tako se zatečejo h gledanju televizije. Pri tem pa se pojavi nova stiska. Že tako so veliki izzivi dobro slišati govor na televiziji, nato pa se na zaslonu pojavijo še maske govorcev. Ne glede na to, kako dober slušni aparat imaš, ne moreš vedno vsega slišati stoodstotno. Zato je primerna prilagoditev sprotno podnaslavljanje televizijskih programov. Sodobni televizijski prijemi poleg govora ponujajo tudi glasbena in druga zvočna ozadja, toda to preprečuje razumevanje. Tu lahko pohvalimo RTV Slovenija, da je kar nekaj programa podnaslovljenega in da se število podnaslovljenih oddaj povečuje.

IZ SVETA TIŠINE, Letnik XLII, št. 1-2, januar-februar 2021, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Srbenje-uses-uho-sluhovod-usesno-maslo-cerumen-sluh-ciscenje-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

SRBENJE V UŠESIH IN KAKO SI LAHKO POMAGAMO

Srbenje ušes lahko različno čutimo in doživljamo. Lahko nas srbi v zunanjem ali notranjem delu ušesa, čeprav v obeh primerih gre za zunanje uho upoštevajoč funkcijsko delitev na zunanje, srednje in notranje uho. Ne glede na mesto srbečice je ta pojav precej nadležen, sploh kadar srbenje ne preneha.

Najpogostejši vzrok srbenja ušes predstavlja seborični dermatitis. Seborični dermatitis je pogosto kronično stanje kože, katerega prepoznamo po rumenkastih luskah, najpogosteje ob lasišču in obrazu ter tudi v sluhovodu. Blažja oblika seboričnega dermatitisa povzroča luščenje kože in posledično prhljaj, težja oblika pa lahko tudi pordeči kožo in je krivec za nadležno in precej bolj intenzivno srbenje ušes.

Čep oz. zamašitev sluhovoda je še en možen vzrok srbenja v ušesih. V primeru zamašitve ušesa je lahko srbečica še posebej nadležna in nas lahko močno iritira, sploh kadar je točka srbenja za čepom. Na tem mestu je dobro omeniti vatirane palčke, katere vam bo popolnoma vsak zdravnik ali ORL specialist odsvetoval, saj z uporabo vatiranih palčk samo še pripomoremo k hitrejšem nastanku čepa v ušesu in tvegamo še veliko več težav. Priporočamo uporabo razpršila za higieno sluhovoda, tako boste najbolje poskrbeli za svoja ušesa.

Nekoliko manj pogosto srbečico v ušesu povzroči kontaktni dermatitis, ki nastaja ob dražilcih kot sta vodikov peroksid in čistilni alkohol ali ob pretiranem čiščenju ušes. Za kontaktni dermatitis v redkih primerih lahko okrivimo tudi vodo. Redkejše povezave s srbenjem ušes lahko predstavljajo sezonske alergije ter alergije na določeno vrsto hrane. Tudi luskavica je lahko vzrok srbečice v sluhovodu.

Ali slušni aparati lahko povzročijo srbenje v ušesu?

Prvi stik s slušnim aparatom lahko rahlo draži sluhovod, predvsem v začetku testiranja. Ta »začetna« srbečica ob uporabljanju slušnih aparatov nastane, ker se v sluhovodu kar naenkrat nekaj pojavi, kar telo zaznava in sporoča preko srbenja. Razlog »začetne« srbečice tiči v dotikanju ušesnega vložka ob kožo sluhovoda. To navadno precej hitro izzveni, pri nekaterih po parih dneh, nekatere pa srbi še kakšen teden preden občutek srbenja popolnoma izgine. So pa to zelo redki primeri.

Srbečica se lahko pojavi tudi zaradi pogoste rabe v-ušesnih slušalk. Prepogosto poslušanje prek teh slušalk lahko povzroči otekanje in srbečico. Zaradi nečistih v-ušesnih slušalk lahko pride tudi do vnetja zunanjega ušesa (otitis externa) kateri nam je mogoče bolj poznan z ljudskim poimenovanjem plavalčevega ušesa.

Zakaj so ušesa tako občutljiva?

Sluhovod s svojo toploto in vlago predstavlja naravnost idealno mesto za razvoj bakterij in infekcij. Prav zato uho proizvaja ušesno maslo oz. cerumen – za zaščito pred infekcijami. Tukaj je potrebno poudariti, da ušesno maslo ni nepotreben izloček, ušesno maslo je zaščita sluhovoda in bobniča! Nihče si ne želi imeti »umazana« ušesa, to lahko razumemo in ob tem še enkrat pozivamo k prenehanju rabe vatiranih palčk za čiščenje ušes. Raje z vlažno krpo, mokrim robčkom ali s palcem roke očistite zunanji del uhlja in sluhovoda. V notranjost sluhovoda se ne vidi, niti vam tja noter nihče ne gleda. Za »čista« ušesa je dovolj raba razpršila za higieno sluhovoda ter fizično čiščenje uhlja, torej zunanjega dela ušesa.

Tako kot v nosnih votlinah, tako imamo tudi v sluhovodu majhne dlačice. V obeh primerih gre za zaščito telesa, le da imajo dlačice v sluhovodu ob pravilni higieni ušesa še dodatno vrednost zaradi cerumna, saj le-ta dlačice »namagneti« za vso mikro-umazanijo. V človeškem telesu se le v sluhovodu nahaja koža, ki nima ekrinih žlez znojnic. To funkcijo prav tako v sluhovodu opravlja cerumen oz. ušesno maslo, torej ušesno maslo v sluhovodu mora biti prisotno.

Kako postopati ob pojavu srbečice v ušesu?

Čeprav je še tako mamljivo in po občutku nujno potrebno, ne dregajte z ničemer v sluhovod z namenom ublažitve srbenja, kajti to je najslabše kar lahko storite saj tvegate poškodbo bobniča ali že vnet del kože še bolj nadražite. Če se le da, se uprite skušnjavi »čohanja« kajti s tem le še ojačate signale živca, ki proizvaja občutek srbenja.

Kaj pa preventiva?

Največ lahko storite s prenehanjem rabe vatiranih palčk, ušesnih sveč-voskov, lasnih sponk, ključev in podobnih predmetov, ki bi se vam tisti trenutek zdeli uporabni. Sicer je dejstvo, da z vsemi naštetimi neprimernimi predmeti lahko odstranite nekaj ušesnega masla, še večje dejstvo in še toliko več možnosti pa imate potisniti maslo še globlje proti bobniču. 

Kaj lahko storim?

V kolikor imate prhljaj na lasišču, skušajte zamenjati šampon za lase, po možnosti kupite namenski šampon proti prhljaju. Če se srbečica pojavlja ob sezonskih spremembah, mogoče poskusite z antihistamini. V kolikor ste v preteklosti prepogosto čistili ušesa in vedno bolj in bolj trpeli za srbečico, pred spanjem poskusite kaniti v uho nekaj kapljic olivnega olja ali olja za otroke.

Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?

V kolikor ne najdete razloga srbenja, v kolikor ste poskusili z zgoraj navedenimi nasveti in vam ni pomagalo, ter v primeru, da čutite veliko bolečino ali otekanje, takrat je pomembno, da poiščete pomoč pri zdravniku, saj so infekcije v sluhovodu lahko nevarne. Z osebnim zdravnikom se posvetujte glede vaših simptomov. Ta vam bo ob pregledu dal diagnozo in vas napotil na morebitno nadaljnje specialistično zdravljenje.

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center


Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Predavanje-o-slusnih-aparatih-za-DGN-Ljubljana-Franci-Urankar-AUDIO-BM-slusni-aparati-osebno-svetovanje

PREDAVANJE O SLUŠNIH APARATIH

Iz prve roke spoznajte slušne aparate. Kako jih pridobiti? Kakšne vrste slušnih aparatov poznamo? Kakšne so njihove zmogljivosti? Kateri dodatki za slušne aparate se priporočajo in zakaj? … V predavanju boste spoznali tudi novosti, trende, ter slišali veliko koristnih nasvetov.

Prisluhnite predavanju Francija Urankarja, ki ga je organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Preboj-zvocni-zid-hitrost-sirjenja-zvoka-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-zascita

HITROST ŠIRJENJA ZVOKA

Vsakodnevno se srečujemo s pojavom širjenja zvoka in posledično s hitrostjo le tega. Ste se kdaj vprašali, zakaj sireno bližajočega se reševalnega vozila slišimo z višjo frekvenco, kot potem, ko se od nas oddaljuje? Naj spomnimo še na primer, ko v vetrovnem vremenu slišimo oddaljen zvok bliže, kot je v resnici, če veter piha proti nam. Spoznajmo nekaj zakonitosti o hitrosti širjenja zvoka.

Hitrost zvoka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno valovanje vzdolžno širi skozi medij oz. sredstvo. Če tega sredstva ni (npr. vakum – vakuum), se zvok ne more širiti. Primer je vesolje, kjer bi lahko kričali na vso moč, vendar nas poslušalec, četudi bi stal poleg nas, ne bi slišal.

Mediji oz. sredstva, skozi katere se giblje zvok, so lahko zelo različna. Za vse pa je skupno to, da hitrost zvoka določata njihova gostota in stisljivost. Na splošno pa delimo hitrosti širjenja zvoka v trdninah (npr. kovina), kapljevinah (npr. voda) in plinih (npr. zrak).

Najbolj splošen in vsakdanji pojav je širjenje zvoka v zraku. Že vsaj od zgodnjega 17. stoletja dalje je znanstvenikom poznana hitrost zvoka v zraku. Ta znaša v suhem zraku pri dvajsetih stopinjah celzija 343 metrov na sekundo (to je približno 10-krat hitreje kot se peljemo po avtocesti).

SREDSTVOHITROST ZVOKA PRI SOBNI TEMPERATURI (m/s)
železo5950
steklo5300
les4500
beton3100
svinec2160
voda1497
zrak343
guma50
Hitrost zvoka v različnih medijih

Kolikšne so hitrosti v drugih sredstvih, je razvidno iz zgornje tabele. Ljudje smo že od nekdaj željni presegati naravne zakone in meje vsakdanjega. Tako je 14. 10.  1947 uspelo ameriškemu pilotu Chucku Yeagerju z letalom na reaktivni pogon prvič prehiteti hitrost zvoka v zraku. Letalu je na nadmorski višini 13.7 km prvič v zgodovini človeštva uspelo prebiti hitrost zvoka. Preboj zvočne hitrosti se imenuje tudi preboj zvočnega zidu. Naslovna slika prikazuje trenutek preboja zvočnega zidu.


Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Pogovor-razumevanje-sluh-komunikacija-audio-bm-slusni-aparati

RAZUMEVANJE IN SLUŠNI APARATI

Čeprav je slišnost mogoče vzpostaviti, pa razumljivosti govora v določenih primerih ni, še zlasti ko govorimo o dolgotrajnejših in težjih izgubah sluha. In zakaj je tako? Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo vedeti kaj je slišnost in kaj je razumljivost ter kakšna je njuna soodvisnost.

Da lahko zvok zaslišimo, moramo preprosto izzvati spremembo v dejavnosti slušnega živca in posledično to spremembo možgani zaznajo. Da pa je zvok razumljiv, moramo izzvati točno določen vzorec živčne aktivnosti, ki ga naši možgani lahko prepoznajo kot razumljivega.

Pri izgubi sluha to pomeni, da se ne zmanjša samo splošna raven živčne aktivnosti, temveč ta možganom prepreči oz. popači prepoznane vzorce aktivnosti. Možgani vzorcev ne prepoznajo več – posledično pa oseba izgublja na razumevanju govora. Izgubo sluha torej ne moremo rešiti zgolj z ojačitvijo zvokov, ki so okoli nas.

Kot primer lahko navedemo naslednjo situacijo: ko zvok sestavljen iz npr. dveh frekvenc vstopi v uho, ušesni polž, ki se nahaja v notranjem ušesu, ustvari kombinacijo novega signala, ki je popolnoma drugačen od prvotnega zvoka. Nova kombinacija signala se nato prenese do ušesnega živca, ki to sporočilo prenese do možganov.

Predstavljajmo si, da so ušesa in možgani kot osebi, ki se pogovarjata. Učinek izgube sluha ni zgolj v tem, da uho zdaj bolj »tiho« govori z možgani, temveč v tem, da uho zdaj govori povsem nov jezik, ki ga možgani ne razumejo. Dlje časa ko naša ušesa govorijo drugačen jezik, kot naši možgani, bolj se razumevanje zmanjšuje in težje ga je obnoviti.

Slušni pripomočki omogočajo ušesu, da ta bolje sliši, vendar slušni aparati kljub vsemu, glede na spremembe vzorcev živčnih aktivnosti, ne zmorejo v celoti poustvariti vsega. V tem smislu so slušni aparati na ušesu posameznika kot turisti, ki upajo, da jim bo z glasnejšim govorjenjem, novim načinom komuniciranja in mimiko uspelo premagati dejstvo, da govorijo drugačen jezik.

Z novimi tehnologijami – na primer umetno inteligenco in strojnim učenjem, sodobni slušni aparati sedaj že lahko kvalitetno poustvarijo signal in so tako postali nekakšni mediatorji med ušesi in možgani. Torej omogočajo boljše razumevanje in prepoznavanje govora. Tako lahko tudi tisti naglušni, ki imajo zelo težke poškodbe sluha bolje slišijo in razumejo. Potrebno pa je zavedanje, da se tega ne da pridobiti čez noč, kot se tudi oseba ne zmore naučiti novega jezika v enem dnevu, kaj šele njegovih dialektov. Rešitev je torej v času in potrpežljivosti ter uporabi slušnih aparatov, s katero ne smemo predolgo odlašati, saj bodo naša ušesa in možgani postali kot tujci, ki se ne razumejo.

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati


Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ljubica-Marolt-Doca-slusni-aparati-audio-bm-Ljubljana-Slovenija

OSEBNE ZGODBE – LJUBICA MAROLT DOCA IZ ZASEDBE BELE VRANE

Ko rečemo mini in maxi, se nam v misli prikrade prijetna melodija in besedilo pesmi Mini-maksi, ki jo je izvajala vokalno-instrumentalna zasedba Bele vrane (Presenečenja, Maček v žaklju, Na vrhu Nebotičnika …).

Naslov pesmi Mini-maksi bi lahko bil tudi kratek in jedrnat opis slušnih aparatov AUDIO BM, najdejo se tako mini kot maksi. Med našimi mini slušnimi aparati smo tokrat poiskali tistega, ki je popolnoma ustrezal gospe Ljubici Marolt, dobro poznani pod vzdevkom Doca. Gospa je nepogrešljivi vokal znanih uspešnic skupine Bele vrane, poleg že prej omenjene je svoj prepoznavni ton prispevala tudi pri skladbi Na vrhu nebotičnika, ki so jo poslušalci preimenovali v skladbo Mala terasa.

Glasbenikom je sluh vsekakor najpomembnejše čutilo in med vsemi najbolj razvito. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da so slušni aparati pravilno izbrani in izvrstno nastavljeni. AUDIO BM slušni akustik je poskrbel, da bo gospa Marolt še naprej uživala v zvokih, ki jih ima rada.

Ljubica-Marolt-Doca-slusni-aparati-audio-bm-Ljubljana
Ljubica Marolt Doca, pevka v zasedbi Bele vrane in slušni akustik

»Imam nove aparate podjetja AUDIO BM, ki so moderni, prijetni za nošnjo, majhni, skoraj neopazni in z njimi se lepo posluša. Kar naenkrat slišim korake, škripanje parketa in radio iz sosednje sobe. V slušnem centru AUDIO BM sem srečala akustike, ki so skrbno preverili moj sluh in mi pametno svetovali, kakšen aparat bi bil zame najboljši. Zelo sem zadovoljna, zelo dobro slišim in priporočam obisk slušnih centrov AUDIO BM vsem, ki se še niso odločili za slušni aparat.«

Gospe se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje in ji želimo veliko prijetnega poslušanja z njenimi novimi slušnimi aparati.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Tiha-kabina-ORL-meritve-sluha-z-avdiometrom-ADHG-AUDIO-BM-slusni-centri

TIHE KABINE ZA MERITVE SLUHA

Gotovo ste kdaj imeli meritev sluha. Morda se spomnite, kako je potekalo. Na ušesih ste imeli slušalke, preko tipke ali z roko pa ste javljali, ko ste zaslišali ton. Verjetno ste se usedli v mali prostor, ki se imenuje tiha kabina. Možno je tudi, da je meritev potekala v običajni sobi, vendar mora potem kar cela soba biti – tiha soba.

Zakaj se meritve sluha izvajajo v tihih kabinah ali tihih sobah?
Pri meritvi sluha z avdiometrom se išče slušni prag, ko pri posameznih frekvencah zaznamo zvok. Predvajani zvoki (običajno čisti toni) so zelo tihi. Če je prisoten še zvok iz običajnega okolja, potem zaznavamo ta zvok in se ne moremo osredotočiti na predvajane tone. V praksi morajo biti predvajani toni zaradi hrupa iz okolja povečani, da ga sploh lahko ločimo od drugih zvokov, vendar potem meritev ni točna.

Zakaj mora biti meritev sluha točna?
Od dobljenega rezultata je odvisno, kako naprej. Morda le spremljamo naš sluh tekom let, morda je pred nami kakšen poseg, morda pridobitev slušnih aparatov. Če rezultat meritve ni točen, lahko nastopijo resne posledice: napačna diagnoza, nepravilna izbira slušnih aparatov, nepravilna prilagoditev slušnih aparatov …

Kje izdelujejo tihe kabine?
Obstajajo različni proizvajalci, a le nekaj je tistih, ki zgotavljajo preverjene in profesionalne rešitve. V AUDIO BM smo ponosni, da ekskluzivno v Sloveniji zastopamo podjetje IAC Acoustics iz Nemčije, ki je posvečeno prav zagotavljanju rešitev za kontrolirana zvočna okolja.

Več informacij >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Uho-zgradba-delovanje-sluha-zunanje-srednje-notranje-ravnotezni-organ-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-test

10 DEJSTEV O UŠESIH IN SLUHU

Kako velike so najmanjše kosti v človeškem telesu? Kako se ušesa čistijo? Kaj je poslušanje? Ali slišimo z ušesi ali z možgani? Kje se nahaja ravnotežni organ? Kakšne so posledice neukrepanja v primeru naglušnosti?

  1. Od 206 kosti v človeškem telesu je šest najmanjših v ušesih. Tri v desnem in tri v levem. Tri kosti v enem ušesu so skupaj velike približno kot radirka na svinčniku. Najmanjše kosti se imenujejo: kladivce, nakovalce in stremence.
  2. Slušni organ, imenovan polž se nahaja v notranjem ušesu. Ima 16.000 mikroskopskih lasnih celic, imenovanih dlačnice ali čutnice.
  3. Ušesa se sama čistijo. Le zunanja tretjina ušesnega kanala proizvaja ušesni vosek    (cerumen), ki se premika navzven na drobnih dlačicah, ko premikamo spodnjo čeljust.
  4. Ušesa lahko vplivajo na občutek okusa. To je zaradi obraznega živca chorda tympani, ki povezuje vaše brbončice z možgani in poteka skozi srednje uho.
  5. Poslušanje je proces, v katerem se otrok uči prepoznavati in razumevati zvočne signale. Je rezultat iskanja pomena zvoka. Ključni elementi tega procesa zajemajo štiri stopnje: zaznavanje, razločevanje, prepoznavanje in razumevanje zvočnih signalov. Velja tudi za odrasle. Otroci z blago izgubo sluha zgrešijo 25–50% govora v učilnici in so v veliko primerih označeni kot otroci z vedenjskimi motnjami. 37% otrok z le minimalno izgubo sluha neuspešno zaključi vsaj eno šolsko leto.
  6. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 500 milijonov ljudi z okvaro sluha. V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na ravni 25 dB, pojavlja pri 16 odstotkih odraslih v starosti od 18 do 85 let.
  7. Hrumenje, ki ga slišimo, ko školjko postavimo ob uho, ni ocean, temveč zvok krvi, ki se pretaka po žilah v ušesu.
  8. V notranjem ušesu so tri majhne zanke nad polžkom, imenovane polkrožni kanali. Tako kot polž so tudi oni napolnjeni s tekočino in imajo na tisoče mikroskopskih dlačic. Ko premikate glavo, se premika tudi tekočina v polkrožnih kanalih in vam pomaga ohranjati ravnovesje med gibanjem. Ta del notranjega ušesa imenujemo ravnotežni organ.
  9. Do zaznave zvoka pride v možganih. Električni impulzi iz notranjega ušesa preko slušnega živca pridejo do slušnih centrov v možganski skorji, kjer nastane zaznava zvoka. Z ušesi torej poslušamo, z možgani pa slišimo.
  10. Življenje z nerehabilitirano naglušnostjo lahko podvoji tveganje za upad kognitivnih sposobnosti. Poveča se tudi tveganje za nastanek demence. Večja kot je nerehabilitirana naglušnost in dlje kot to stanje traja, večje je tveganje.
Slusni-akustik-strokovnjak-za-sluh-in-slusne-aparate-Kevin-Glavica-AUDIO-BM-slusni-center-Ptuj


Kevin Glavica
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ptuj

Več o sluhu >>
Preverite sluh >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Corona-virus-sluh-naglusnost-izguba-sluha-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

ČE ZBOLITE ZA COVID-19, LAHKO TRAJNO IZGUBITE SLUH

Ena od stranskih posledic okužbe z novim koronavirusom je lahko nenadna in najverjetneje trajna izguba sluha. K sreči so taki primeri redki, a se dogajajo. Če je izguba sluha prepoznana dovolj zgodaj, lahko zdravniki prizadetemu bolniku v omejenem obsegu povrnejo sluh ali preprečijo, da bi se stanje še poslabšalo. Pri tem se mora zdravljenje s steroidi začeti čim prej po izgubi sluha, kar pa je težava pri bolnikih, ki jih zaradi težjega poteka bolezni zdravijo v intenzivni enoti in so v umetni komi. Ti namreč ne morejo vedeti in zdravnikom sporočiti, da so izgubili sluh.

Nenadna izguba sluha je sicer znan pojav, s katerim se zdravniki srečujejo tudi brez epidemije COVID-19. Povzročijo jo lahko virusne okužbe (tudi gripa) in nekateri drugi povzročitelji. Po navedbah v poročilu, objavljenem v strokovni reviji International Journal of Audiology, je zaradi bolezni COVID-19 izgubilo sluh že več bolnikov.

Primer 45-letnega moškega

V primeru iz Velike Britanije je šlo za 45-letnega moškega z astmo, ki se je v bolnišnici zdravil zaradi COVID-19. Zaradi težjih simptomov okužbe s koronavirusom so ga zdravili v intenzivni enoti in umetno predihavali. Prejemal je infuzijo s steroidi, protivirusno zdravilo remdesivir in tranfuzijo krvi, nakar je začel počasi okrevati.

Teden dni po odstranitvi cevi za umetno predihavanje je zdravnike opozoril na piskanje v levem ušesu in nenadno izgubo sluha. ORL specialisti niso odkrili nobenih znakov zamašitve ušesa ali vnetja, preizkus sluha pa je pokazal, da je bolnik izgubil znaten del sluha. Začeli so ga zdraviti z injekcijami in tabletami steroidov, nakar se je njegov sluh delno povrnil.

Zakaj pride do izgube sluha?

Ko koronavirus okuži telo, napade določene tipe celic v pljučih in krvi. Poleg tega so koronavirus našli tudi v podobnih celicah v srednjem ušesu, pojasnjujejo zdravniki. A to ni edini način delovanja, ki lahko povzroči izgubo sluha. Zaradi okužbe s koronavirusom lahko pride do prekomernega odziva imunskega sistema v telesu, s tem pa se poveča količina kemikalij, ki lahko povzročijo izgubo sluha. »Glede na veliko razširjenost virusa v populaciji in glede na to, kako huda je za posameznika izguba sluha, je pomembno, da se to področje nadalje razišče,« so še zapisali zdravniki iz Univerzitetnega kolidža v Londonu in Kraljeve nacionalne bolnišnice za bolezni ušes, nosa in grla.

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati


Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 12 13 14 15 16 30

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1823 ocen
×
js_loader