Kategorija: Sluh

Dragana Jusupović, intervju za Družino in Aleteio, November 2024

Celjanka Dragana Jusupović obožuje kulturo, še posebej gledališče, in šport, še zlasti rokomet. Življenje živi polno, vodi celo TV-oddajo, čeprav ima že od dekliških let težave s sluhom. ”2,2 odstotka imam svojega sluha, s pomočjo aparatov pa še približno 40 odstotkov,” pripoveduje. Ne glede na vse ovire je za njo 30 let gledališkega udejstvovanja. V intervjuju pa razkriva svoja spoznanja.

Ne glede na težave s sluhom je desetletja nastopala v gledališču, še vedno pa ustvarja na televiziji: “Pri vsem, kar počnem, me vodi srce”

Kdaj ste prvič opazili, da imate težave s sluhom?
Začele so se že v otroštvu. Od petega, šestega leta naprej sem imela ogromno vnetij srednjega ušesa. To je bilo na urniku skoraj vsak teden. Zdravili so, kot se je to nekoč zdravilo. Malo odležiš, malo toplega olja, malo domačih zdravil … Diagnoza je bila vedno prehlad ali kaj podobnega. To je trajalo nekje do pubertete. Tedaj sem začela opažati, da konstantno slabše slišim.

Pri 22 letih sem postala tajnica generalnega direktorja celjske komunale. Nekoč sem gledala skozi odprto okno, on je prišel v pisarno in mi nekaj naročil, jaz pa ga preprosto nisem slišala. Udaril je po mizi: ”Se vi hecate ali me ignorirate?” Opravičila sem se in takoj drugi dan šla k zdravniku. Imela sem zelo hudo okvaro sluha in naslednji dan dobila slušni aparat. Letos sem dobila diagnozo, da imam le še dva 2,2 odstotka sluha.

Kaj to konkretno pomeni?
Po medicinski teoriji sem že gluha oseba. Ampak skozi vsa leta sem se – to je samoobramba telesa – naučila branja z ustnic, tudi če govorijo angleško. Kretam še ne. Zelo pozorna na dogajanje v okolici sem z očmi. Govor sem ohranila po zaslugi moje velike dejavnosti v gledališču, kjer mi je ogromno pomagala suflerka.

Kako vam je šlo na odrskih deskah?
Tekoče sem se naučila tekst vseh igralcev. Za debelo knjigo ga je bilo. Da sem lahko povezala, če česa nisem slišala. Včasih se zgodi, da kdo v gledališču pozabi del besedila. To bi me lahko zmedlo. Ker pa sem znala vse, me je to reševalo. Zaradi svoje pomanjkljivosti sem se bolj izmojstrila v drugih rečeh.

Kdo vas je navdušil?
Še kot deklica sem rada nastopala na prireditvah, imela sem smisel za to, nekaj me je vleklo. V gledališče pa me je usmeril režiser Štefan Žvižej, ki je ogromno naredil za naše mesto, postavil temelje današnjemu gledališču. Ocenil me je, da imam ”nekaj” za gledališče.

Kot deklico iz petega razreda me je postavil med odrasle gledališčnike. Zame je naredil vlogo, ker so bile druge že razdeljene. Iz kartona je naredil TV-ekran, jaz sem bila voditeljica, ki je napovedala dogajanje. To je bila moja prve vloga. V gledališču sem vztrajala trideset let.

Ste bili kdaj na odru v zadregi zaradi sluha?
Nikoli. Od 22. leta naprej sem igrala s slušnimi aparati, tudi zelo zahtevne predstave. Na primer Hrup za odrom, kjer gledalci vidijo, kaj se dogaja za odrom. Za to vlogo sem dobila številne pohvale. Igrali smo tudi predstavo Vse se da, če ženske hočejo. V njej sem plesala step. Še danes ga znam. Vsak dan sem se iz Celja vozila na vaje.

Kako so vam pomagali in vam še vedno pomagajo slušni aparati iz AUDIO BM?
Zelo. Gre za pametne slušne aparate. Pomagali so mi pri tem, da lahko zaznavam zvoke tudi zadaj. Zaradi njih se lahko prostoročno nemoteno pogovarjam tudi po telefonu, saj so povezani z njim. Stik z ekipo AUDIO BM lahko vzpostavim tudi prek računalnika, ugotovijo, kaj je narobe, korigirajo aparat. Vselej najdejo rešitev ali dajo nadomestni aparat. Zelo ustrežljivi in strokovni so.  

Iskreno, čeprav sva se večkrat pogovarjala, nisem nikdar opazil, da ne slišite dobro?
Čeprav prej nisem imela pametnih slušnih aparatov, sem se naučila živeti s slabim sluhom. Berem z ustnic. Poleg tega nisem nikoli imela kompleksa. Nikoli mi ni bilo težko. Za slabšo ozaveščenost smo ljudje včasih krivi tudi sami, saj se preveč zapiramo. Če pa vem, da bo na nekem dogodku preveč hrupa in bom lahko dogodek le videla, slišala pa ne primerno, zato ga ne bom doživela v polni meri, se mu včasih raje izognem.

Še vedno pa hodim v gledališče, sedim v prvi vrsti. Ne zato, ker bi se želela izpostavljati, ampak da bolje slišim.

Kako je nastala TV-oddaja Ženska arena, ki jo vodite?
Zdaj jo vodim že 13. sezono. To je moja avtorska oddaja. K ustvarjanju me je leta 2011 povabil moj tedanji direktor gospod Kugler. Ustvarila sem jih okrog 500. Imamo zelo dobro gledanost, ne le v celjski regiji. Kličejo tudi z drugih koncev Slovenije. Dolga leta sem gostila le ženske.

Potem pa so mi moški začeli govoriti: ”Povabi mene!” Malo iz šale, malo pa … V 10. sezoni sem se opogumila in povabila prvega moškega. Prej sem imela oddajo na dva tedna, potem me je urednik povabil, naj jo pripravljam vsak torek. Včasih je kar zahtevno dobiti zanimivega človeka v studio vsak teden. Vesela pa sem, da zaradi znakovnega jezika oddajo lahko spremljajo tudi gluhi ljudje.

Kretanja se učite tudi vi.
Da. 2,2 odstotka imam svojega sluha, s pomočjo slušnih aparatov pa še približno 40 odstotkov. Počasi se pripravljam, da se bom morala nekoč sporazumevati le v znakovnem jeziku.

V enem od blogov ste zapisali, da vam je okvara sluha izboljšala življenje. Kako?
Okvara sluha mi je dala to, da sama veliko bolje dojemam ljudi, ki imajo kakršenkoli problem sami s sabo. Veliko bolj sem senzibilna, kar je lahko kdaj tudi slabo. Zaradi te okvare sem se priučila določenih veščin, na katere sicer ne bi bila pozorna. Okvara sluha me žene k temu, da sem še bolj aktivna. Da se ne zapiram vase, ampak še vedno ustvarjam.

Ženska arena je produkt moje gluhosti. Skozi delo se je oddaja preoblikovala v mojega otroka, ki mi pomaga ohranjati govor, stik z ljudmi in skrb zase. Tako kot človek, ženska in oseba, ki rada nastopa. Gledališče je bilo moja velika ljubezen, to pa je kompenzacija.

Ne glede vse preizkušnje, tegobe in izzive ste tudi sami zelo dobrodelni. Izpeljali ste številne tovrstne projekte. Od kod izvira vaše čuteče srce?
Da, pri vsem, kar počnem, me vodi srce. Tudi goste izbiram po navdihu. Od dobrodelnih dejavnosti se spomnim dveh otrok. Mamica ni imela denarja za vadnino. Uredili smo hitro akcijo. Eden od fantov še vedno trenira, je talent in igra za prvo mladinsko ekipo. Sočutna sem, včasih me to tudi tepe. Ravnam se po srcu, pamet pa … Kakor gre. (smeh)

Pred leti ste premagali tudi raka na dojki. Kako ste se soočili s tem?
O tej temi ne želim veliko govoriti. Bila sem veliko mlajša, nisem poznala resnosti situacije. Imela sem krasnega zdravnika, ki me je znal usmeriti. Po končanih terapijah sem šele dojela, kako resna stvar je bila. Na srečo je bil rak v zelo začetni fazi. Zatrdlino sem zatipala v gledališču, čeprav sem bila prejšnji dan pri ginekologu. Na srečo se je razpletlo dobro. Ne bojte se mamografije!

Kakšno sporočilo bi še poslali bralcem?
Ko opazite, da nekaj ne ”štima”, si to čim prej priznajte. Prej si priznaš, prej si lahko pomagaš. Slušni aparati niso sramota, tako kot niso sramota očala, zobni implantant in podobno. Ne sramujte se te hibe, ki sploh ni hiba. Nasprotno. Naglušnost mi je dala zagona za naprej. Vsem predlagam, da občasno preverite svoj sluh.

Objavljeno na:

https://www.druzina.si/clanek/dragana-jusupovic-okvara-sluha-me-zene-k-temu-da-sem-se-bolj-ustvarjalna

https://si.aleteia.org/2024/11/11/naglusnost-zame-ni-hiba-nasprotno-dala-mi-je-zagona-za-naprej

Ko se znajdemo v situaciji, ko ne razumemo pogovora ali ne slišimo svojih bližnjih, lahko začnemo razmišljati, ali morda potrebujemo slušni aparat. Slušni aparati so napredni medicinski pripomočki, ki znatno izboljšajo kakovost življenja ljudi z izgubo sluha, vendar odločitev o njihovi uporabi ni vedno preprosta.

Sluh je eden naših ključnih čutov. Omogoča nam ne le zaznavanje zvokov, ampak tudi razumevanje govora in komunikacijo z okolico. Poleg tega sluh prispeva k naši orientaciji v prostoru, varnosti ter uživanju v glasbi ali drugih zvokih.

Ko sluh začne pešati, tega sprva morda niti ne opazimo, šele kasneje se zavedamo, kako pomemben je za naše vsakdanje življenje.

S staranjem pride do naravnega upadanja slušnih zmožnosti, kar se najprej kaže v izgubi zaznavanja visokih frekvenc. Ta pojav imenujemo presbiakuza oziroma starostna naglušnost. Slabši sluh ni vedno povezan le s staranjem.

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu, poškodbe, bolezni ušes ali genetski dejavniki prav tako prispevajo k izgubi sluha. Zato je pomembno, da ob prvih znakih težav obiščemo strokovnjaka in preverimo kako je z našim sluhom.

V vseh AUDIO BM slušnih centrih po celotni Sloveniji lahko opravite testiranje sluha z avdiometrom (avdiogram):

• brezplačno,
• brez napotnice,
• brez čakalnih vrst,
• varno,
• natančno,
• neboleče in
• hitro.

Pred izvedbo testiranja bomo z natančnim videootoskopom, preverili stanje v sluhovodu. Morda je razlog težavam le čep iz ušesnega masla (cerumen). Po testiranju vam bomo takoj pojasnili dobljen rezultat, da boste razumeli, kako je s stanjem vašega sluha in kaj so morebitni naslednji koraki.

Prosimo vas, da zaradi kvalitetne obravnave predhodno rezervirate termin preko brezplačnega telefona: 080 80 58, ali preko spleta: https://www.audiobm.si/kontakt-slusni-centri-audio-bm/#narocanje

Kako prepoznati izgubo sluha?

Velikokrat težave s sluhom najprej opazijo naši bližnji. Slabo slišeči pogosto trdijo, da slišijo dovolj dobro, a priznajo, da imajo težave z razumevanjem pogovora, še posebej v hrupnih okoljih, kot so restavracije ali med telefonskimi pogovori.

Do težav pride, ker okvara slušnega sistema preprečuje zaznavanje določenih zvokov, kar lahko povzroči zamegljeno oz. nejasno slišanje besed. Prihaja do številnih zadreg, nenehnih prošenj po ponavljanju stavkov in nastavitev televizije ali radia na zelo visoko glasnost, kar je za normalno slišeče neprijetno.

Sčasoma se lahko zaradi teh težav posamezniki začnejo izogibati socialnim stikom, kar lahko privede do osamljenosti, depresije in celo demence.

Študije kažejo, da imajo ljudje, ki ne uporabljajo slušnih aparatov, večje tveganje za razvoj teh težav, medtem ko uporaba slušnega aparata to tveganje bistveno zmanjša.

Obstajajo tri vrste izgube sluha

1. »Zaznavna vrsta izguba sluha«: najpogostejša oblika, ki prizadene notranje uho in zaznavanje visokih tonov ter razumevanja govora. Povzročajo jo poškodbe notranjega ušesa ali v redkih primerih bolezni slušnega živca.

2. »Prevodna vrsta izguba sluha«: nastane zaradi težav pri prenašanju zvoka iz zunanjega v notranje uho, na primer zaradi ušesnega masla ali bolezni srednjega ušesa.

3. »Kombinirana vrsta izguba sluha«: kombinacija zaznavne in prevodne izgube, kar pomeni, da je prizadeto tako prenašanje kot obdelava zvoka.

Več o sluhu lahko preberete tukaj: https://www.audiobm.si/sluh/

Kako do boljšega sluha?

Z razvojem različnih tehnologij so danes na voljo številne rešitve za izboljšanje sluha. Najpogostejša oblika pomoči je rehabilitacija sluha s slušnimi aparati, ki pomagajo naglušnim osebam zaznavati zvok na frekvencah, kjer se je sluh poslabšal.

V nekaterih primerih, pri hujši izgubi sluha, je na primer možno operativno vstaviti polžev vsadek.

Odločitev o tem, kateri pripomoček je najbolj primeren, temelji predvsem na preiskavah sluha, odvisna pa je tudi od življenjskega sloga uporabnika.

Kako do slušnih aparatov preko zdravstvenega zavarovanja vam bomo z veseljem pojasnili slušni akustiki. Pokličite ali obiščite nas.

Marsikateri koristen nasvet lahko najdete tudi tukaj: https://www.audiobm.si/postopek-pridobitve-slusnega-aparata/.

Poznate sodobne slušne aparate?

Slušni aparati so dandanes izjemno napredni. Ne le da ojačajo zvoke, temveč tudi pomagajo pri razumevanju govora v različnih okoljih. Ključna za uspeh sta motiviranost uporabnika in natančna nastavitev slušnih aparatov, kar zahteva dobro sodelovanje med uporabnikom in slušnim akustikom.

Obstajajo različne vrste slušnih aparatov, ki se prilagodijo potrebam posameznika.

Izbirate lahko med različnimi:

• modeli za vsako naglušnost,
• prilagoditvami za številna slušna okolja,
• oblikami za čim večjo diskretnost,
• vrstami napajanja (baterije za enkratno uporabo ali vgrajen akumulator),
• možnostmi za povezovanje z drugimi napravami (npr. prostoročno telefoniranje preko Bluetooth povezave),
• dodatki za izboljšano poslušanje v najzahtevnejših okoljih (npr. dodatni oddaljeni mikrofon),
• …
  

Testiranje slušnih aparatov v domačem okolju je brezplačno, zato je strah, da vam slušni aparati ne bi pomagali, povsem odveč, saj jih pred prevzemom v last dodobra preizkusite.

Odveč je tudi strah pred stroški, saj so slušni aparati, ki ne presegajo cenovnega standarda brezplačni.

Tudi standardni slušni aparati iz AUDIO BM so svetovno priznanih blagovnih znamk, imajo najmanj dve letno garancijo, zagotovljen lasten servis in tudi brezplačne prilagoditve v celotni trajnostni dobi.

Prepričani smo, da vas bo AUDIO BM ponudba standardnih slušnih aparatov (0€ doplačila) in nadstandardnih slušnih aparatov (doplačila od 100€ dalje) navdušila!

Če opažate težave s sluhom, ne odlašajte – pravočasna diagnostika in primerni slušni aparati lahko bistveno izboljšajo vaše življenje.

Prisotnost svojcev med obravnavami v slušnem centru je lahko ključnega pomena za uspeh rehabilitacije in kakovost življenja osebe z izgubo sluha.

Svojci imajo pomembno vlogo v procesu diagnostike, prilagajanja slušnih aparatov in spremljanja napredka, saj lahko s svojo prisotnostjo in sodelovanjem prispevajo k boljšim izidom obravnave.

Podpora in čustvena stabilnost

Ljudje z okvaro sluha se pogosto soočajo s številnimi čustvenimi in socialnimi izzivi. Prisotnost družinskih članov med obravnavo lahko zagotovi dodatno čustveno podporo, ki je bistvena pri soočanju s stresom, povezanem z izgubo sluha. Svojci lahko pomagajo pri obvladovanju negotovosti, ki se lahko pojavijo ob uporabi slušnih pripomočkov, in prispevajo k sprejemanju novih situacij.

Boljše razumevanje in sprejemanje

Prisotnost družinskih članov omogoča, da se boljše seznanijo s postopki in tehnologijami, ki se uporabljajo v slušnem centru. To pripomore k boljšemu razumevanju potreb osebe z izgubo sluha ter k večji pripravljenosti za sprejemanje novih rešitev in prilagoditev v vsakdanjem življenju. Z boljšo informiranostjo svojci lažje nudijo podporo pri uporabi slušnih aparatov in spremljanju napredka rehabilitacije.

Učinkovitejša komunikacija

Svojci lahko med obravnavo delijo pomembne informacije o vsakdanjem življenju in komunikacijskih potrebah osebe z izgubo sluha, ki jih strokovnjak morda ne bi zaznal. To omogoča prilagoditev slušnih pripomočkov in strategij za izboljšanje komunikacije, kar posledično izboljša kakovost življenja osebe z izgubo sluha. Prav tako lahko strokovnjaki v slušnem centru svetujejo družinskim članom, kako komunicirati z osebo z okvaro sluha, kar izboljša medsebojno razumevanje in zmanjša možnost nesporazumov.

Povečana motivacija in doslednost pri uporabi slušnih aparatov

Redno nošenje slušnih aparatov je ključnega pomena za uspeh rehabilitacije. Svojci lahko s svojo podporo pomagajo ohranjati motivacijo osebe z izgubo sluha za dosledno uporabo slušnih pripomočkov. Prav tako lahko pomagajo pri prepoznavanju težav, ki se lahko pojavijo med uporabo aparatov, ter pri iskanju rešitev skupaj s strokovnjaki v slušnem centru.

Izboljšanje splošnega počutja

Ko so svojci vključeni v obravnavo, se oseba z izgubo sluha počuti bolj varno in sprejeto, kar pozitivno vpliva na njeno splošno počutje in kakovost življenja. Prisotnost družinskih članov pripomore k večjemu občutku pripadnosti in zmanjšanju socialne izolacije, kar je pogosto povezano z izgubo sluha.

Zaključek

Prisotnost svojcev pri obravnavah v slušnem centru ni zgolj koristna, temveč je lahko ključnega pomena za uspeh celotnega procesa rehabilitacije sluha. Z vključevanjem družinskih članov v proces obravnave se poveča kakovost življenja osebe z izgubo sluha, izboljšajo se komunikacijske strategije in zagotovi se potrebna čustvena podpora. S tem se ustvarja okolje, v katerem oseba z izgubo sluha lahko doseže najboljše možne rezultate pri uporabi slušnih pripomočkov in vzpostavitvi učinkovite komunikacije z okolico.

V vseh AUDIO BM slušnih centrih imamo v sobah, kjer se vršijo obravnave, udoben prostor, ki je namenjen prav svojcem, da tudi oni lahko interaktivno spremljajo in sodelujejo pri obravnavah.