Zaposlitveni-oglas-AUDIO-BM-podpora-slusnim-akustikom

ZAPOSLITVENI OGLAS – PODPORA AKUSTIKOM ZA SLUŠNE APARATE, ŠEMPETER PRI GORICI

Postanite del ekipe in pomagajte izboljšati kakovost življenja tistim, ki imajo težave s sluhom. V AUDIO BM si prizadevamo, da bi naglušni spet lahko normalno komunicirali in uživali v svetu zvokov. S srcem se potrudimo, da so ljudje, ki uporabljajo naše pripomočke z njimi zadovoljni. Poleg vrhunske izbire slušnih aparatov in drugih tehničnih pripomočkov, zagotavljamo vrhunsko storitev s poudarkom na korektnem strokovnim in osebnim pristopom do vsake stranke.

V slušnem centru AUDIO BM Šempeter pri Gorici potrebujemo okrepitev.

PRIČAKOVANE DELOVNE OBVEZNOSTI:

  • Sprejemanje strank in skrb za dobro počutje strank.
  • Telefonska podpora strankam pri rezervaciji terminov za več slušnih centrov.
  • Svetovanje strankam s področja slušnih aparatov in tehničnih pripomočkov v slušnem centru in preko telefona.
  • Komunikacija s strankami preko telefona in e-maila (za več slušnih centrov).
  • Pregled in servis slušnih aparatov.
  • Skrb za naročanje in zalogo materiala v poslovalnici.
  • Prodaja slušnih pripomočkov in potrošnih materialov, maloprodaja.
  • Vzdrževanje in servis slušnih aparatov.
  • Izvajanje osnovnih preiskav sluha.
  • Samoiniciativno izboljševanje delovnih postopkov.
  • Administrativna dela in vodenje evidenc.
  • Sodelovanje pri marketing aktivnostih. 
  • Skrb za čistočo in urejenost prostorov.
  • Druga dela po potrebi.

PRIČAKUJEMO:

  • najmanj V. stopnjo izobrazbe
  • poznavanje Windows, MS Office in želeno še Datalab Phanteon, WordPress
  • dobre komunikacijske in organizacijske sposobnosti
  • veselje do dela z ljudmi
  • visoko stopnjo socialnih in komunikacijskih spretnosti v odnosih z ljudmi
  • hitro reagiranje in hitro prepoznavanje zahtev strank
  • strpnost in potrpežljivost
  • pozitivno naravnanost
  • sposobnost poslušanja in vodenja pogovora
  • odlične ročne spretnosti in natančnost
  • občutek za estetiko
  • zanimanje za tehniko, akustiko, zvok, psihologijo
  • osebno urejenost
  • pripravljenost na stalno učenje
  • poleg slovenskega še znanje angleškega in italijanskega jezika (osnovno)
  • odlične govorne sposobnosti in sposobnosti pisanja besedil
  • samostojnost, sposobnost organiziranja dela, presoje in odločanja,
  • komunikativnost, sposobnost uravnavanja odnosov s strankami
  • sposobnost samostojnega in odgovornega dela samostojno in v ekipi
  • razumevanje vizije in poslanstva podjetja

PONUJAMO:

  • Zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečno poskusno dobo.
  • Enoizmensko delo od 7:30 – 15:30. (pon – pet). Enkrat tedensko 10:00 – 18:00.
  • Možnost napredovanja.

Prijave oddajte izključno preko portala MOJE DELO, na povezavi: https://www.mojedelo.com/podpora-akustikom-za-slusne-aparate-sempeter-pri-gorici/d-837811

NE ZAMUDITE, rok za prijavo je 15. 1. 2024.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Prazni-tonski-avdiogram-ADG-in-FOWLER-SABINE-AUDIO-BM-svetovanje-slusni-aparati

PRAŽNI TONSKI AVDIOGRAM IN IZRAČUN IZGUBE SLUHA PO FOWLERJU v %

Pogosto slišimo vprašanje od naših strank, če jim lahko preprosto povemo, koliko % sluha so izgubili oz. koliko % sluha še imajo. V prispevku se bomo posvetili meritvi sluha, pražnemu tonskemu avdiogramu in izračunu izgube sluha po Fowlerju. Naj uvodoma poudarimo, da je pražni tonski avdiogram MERITEV na podlagi katere se kasneje lahko IZRAČUNA izguba sluha po Fowlerju.

PRAŽNI TONSKI AVDIOGRAM – ADG

Pražna tonska avdiometrija je najpogostejša subjektivna preiskovalna metoda za ugotavljanje stanja sluha. Pražni tonski avdiogram je grafični prikaz slušnega praga pri posameznih frekvencah. S pražno tonsko avdiometrijo lahko opredelimo stopnjo in vrsto naglušnosti, ne pa tega, kje na slušni poti je mesto okvare sluha (kohlearna ali retrokohlearna okvara).

Pražni tonski avdiogram pokaže, kako dobro slišimo različne frekvence pri različnih jakostih.

dB HL – Splošno sprejeta lestvica za NIVO JAKOSTI ZVOKA je definirana glede na jakost najtišjega zvoka s frekvenco 1000 Hz, ki ga še slišimo. Na avdiogramu je oznaka dB HL zato, da poudari, da so prikazane meje slišnosti (angl. Hearing Level) in ne SPL (Sound Pressure Level – Raven zvočnega tlaka).

dB SPL – tu je referenca amplituda tlaka v zraku 20 mikro Pa. Pri 1000 Hz sta dB HL in dB SPL približno enaka.

Razpon nivojev jakosti zvoka za slišne zvoke je 0 – 120 dB.

Če se jakost (zvočna energija) zvoka spremeni za:

10 x, se nivo jakosti zvoka spremeni za10 dB
100 x20 dB
1000 x30 dB
10.000 x40 dB
100.000 x                                                     50 dB

Človeško uho zaznava zvoke v frekvenčnem območju 20 – 20.000 Hz, vendar je za različne frekvence različno občutljivo. Zato so avdiometri umerjeni tako, da normalen sluh predstavlja ravna črta, pri vseh frekvencah.

Pražni tonski avdiogram, kot smo že omenili, prikazuje odstopanje preiskovančeve meje slišnosti od normalne, izmerjeno za vsako frekvenco in za vsako uho posebej. Rezultati so podani v dB HL, relativno glede na standardne mejne vrednosti.

Standardno se meri vsako oktavo, kjer je prva frekvenca 125 Hz, nato pa se podvajajo in tako so frekvence za izmeriti še: 250, 500, 1000, 2000, 4000, 8000 Hz – lahko še do 16.000 Hz ali kakšna vmesna, sploh v govornem področju (750, 1500, 3000, 6000 Hz).

Zgodovina pražne tonske avdiometrije

Pražna tonska avdiometrija je prvič opisana 1919, v klinično prakso pa je bila uvedena 1940. Prej je bila v uporabi samo akumetrija (šepet, glasni govor, testi z glasbenimi vilicami). Kljub razvoju številnih preiskav sluha pražna tonska avdiometrija ostaja osnovna in najpogosteje uporabljana metoda za merjenje sluha. Je subjektivna, zato je potrebno dobro sodelovanje preiskovanca in izučen ter izkušen avdiometrist.

Pražna tonska avdiometrija je nekoliko nenaravna, saj sluh preiskujemo s čistimi toni, ki jih je v vsakdanjem življenju malo. Tudi ljudje ne pridejo na pregled, ker ne slišijo tega ali onega tona, ampak, ker ne slišijo ali slabše razumejo govor, ki je mešanica tonov in šumov.

Napake pri avdiometriranju so lahko usodne za diagnostiko, terapijo, vplivajo na pravice, opredelitev delovnih sposobnosti, nastavitve pripomočkov. Tudi izračun izgube sluha po Fowlerju, ki bo opisan v nadaljevanju, temelji na rezultatih pražne tonske avdiometrije – ADGju.

FOWLER – IZRAČUN ZA OBOJESTRANSKO IZGUBO SLUHA V %

Za uveljavljanje določenih pravic, na primer do priznanja telesne okvare ali pridobitve tehničnih pripomočkov, je potrebno vedeti kolikšna je okvara sluha izražena v %.

Temelji na rezultatih pražne tonske avdiometrije pri najpomembnejših frekvencah za razumevanje govora, torej pomembnih za socialni kontakt z ljudmi: 500, 1000, 2000 in 4000 Hz. Te frekvence so različno »utežene« ker niso vse enako pomembne za razumevanje govora. Razporeditev »uteži« je naslednja:

500 Hz                  15 %
1000 Hz                 30 %
2000 Hz                 40 %
4000 Hz                 15 %

Vidimo, da je najpomembnejša frekvenca 2000 Hz, saj prispeva kar 40% k rezultatu posameznega ušesa, nato sledi 1000 Hz s 30 % in še 500 Hz in 4000 Hz vsaka s 15 %.

Stanje sluha pri vsaki od teh frekvenc prispeva nek % k skupni okvari. Naredimo seštevek za vsako uho posebej. Obojestransko izgubo sluha izračunamo tako, da vrednost boljšega ušesa (kjer je manj % izgube sluha) pomnožimo s 7 + vrednost slabšega ušesa / 8 = % F

Formula za izračun izgube sluha po Fowlerju:

%F =  boljše uho x 7 + slabše uho     /      8

Pojasnilo: S 7 se rezultat boljšega ušesa pomnoži zato, ker ima boljše uho za 7x večji vpliv pri poslušanju. Poslušanje se v glavnem odvija preko boljšega ušesa.

V izračunu po tej metodi sluh izven govornega frekvenčnega področja (nižje frekvence od 250 Hz in višje od 6000 Hz) nima vpliva na rezultat.

Rezultat predstavlja obojestransko izgubo sluha v %. Dokaj verodostojen rezultat je za izgube sluha, ki so precej linearne, lahko pa da rezultat ne odgovarja realni izgubi sluha, npr. pri centralnih okvarah, akustičnih travmah, strmo padajočih krivuljah.

Zgodovina izračuna izgube sluha Fowler

Ta formula je bila leta 1947 odobrena s strani AMA (American Medical Asociation – Ameriško Zdravniško združenje) in se imenuje metoda FOWLER-SABINE (krajše jo pogosto imenujemo samo »Fowler«).

Namen izračuna je vzpostaviti standardno, merljivo in uporabno proceduro za ocenjevanje izgube sluha v % za  namene:

  • ocene potreb pri na primer uveljavljanju pravic do tehničnih pripomočkov,
  • izračunavanju telesne okvare,
  • stopnje invalidnosti,
  • ocena delovne sposobnosti,
  • morebitni postopki na sodišču…

Sam rezultat ne bi smel biti edino merilo pri presoji upravičenosti do nečesa, s čimer si oseba lahko reši npr. komunikacijski problem. Noben izračun, ne Fowler, ne kateri drug, kot samostojen podatek ni dovolj za oceno intelektualnih sposobnosti, kognitivnih sposobnosti – potrebno bi bilo upoštevati še druge kriterije.

PRIMERI ZA POVSEM RAVNO KRIVULJO (pri vseh frekvencah enaka izguba sluha) na pražnem tonskem avdiogramu:                                        

ENO UHO dB HLDRUGO UHO dB HLREZULTAT FOWLER %
000
120120100
012012,5
303018
505054
606072,1
656579
707085
909099

Za lažje razumevanje in razmislek, kratka primerjava z vidom. Primer: oseba ne eno oko vidi 100%, na drugo oko pa na primer miži. Ali je rezultat vida za obe očesi za 50% slabši? NE.

Tudi pri sluhu je podobno. Oseba, ki na eno uho nima izgube sluha, na drugo uho pa je gluha, ima le 12,5% izgube sluha po Fowlerju. Večina ljudi bi z ugibanjem za tak primer pričakovala, da je izguba sluha 50%. Temu ni tako, saj boljše uho 7x bolj prevzame poslušanje, kot slabše uho.

Primer povprečnega sluha pri različni starosti in koliko je velika ta izguba, če jo izrazimo v % :

StarostPričakovan sluh dB HL% F
5010   10   15   152
7010   15   25   4011
8015   20   35   5522
8525   25   45   6535

Imate avdiogram in si želite sami informativno izračunati izgubo sluha v %. AUDIO BM smo leta 2018 izdali aplikacijo, ki je vsem na voljo povsem brezplačno. Potrebujete le svoj pametni telefon.

Za prenos in namestitev aplikacije FOWLER kliknite tukaj >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ce-ne-slisimo-visokih vrekvenc-adg-tonski-avdiogram-audio-bm-svetovanje-slusni-aparati

KAKO SLIŠIMO, ČE IMAMO LAŽJO NAGLUŠNOST PRI VISOKIH FREKVENCAH – PRESLIŠIMO ČRKE K, T, F in S

V tem prispevku vam želimo vizualno predstaviti, kako sliši oseba, ki ima izgubo sluha lažje stopnje in sicer, da povsem normalno sliši vse frekvence do 1000Hz, nato pa sledi simetričen upad sluha, kot je prikazan na sliki (izguba sluha pri 2000Hz 35dB in pri 4000Hz 50dB).

Za primer uporabimo naslednje besedilo:

»Zunanje uho, ki ga sestavljata uhelj in sluhovod, usmeri zvok do bobniča in srednjega ušesa, srednje uho pa v nadaljevanju poskrbi za to, da se valovanje zraka prenese na valovanje tekočine. Ker je tekočino težje vzbuditi k valovanju kot zrak, se mora valovanje okrepiti; za to poskrbijo bobnič in slušne koščice, ki so sestavni deli srednjega ušesa. Okrepljeno valovanje se nato prenese v notranje uho, ki ga tvorita ravnotežnostni del in polž, ki je najpomembnejši del ušesa, saj spremeni valovanje tekočine v električne impulze. Ti impulzi se nato po slušnem živcu prek nevronskih povezav prevedejo do možganske skorje, kjer nastane zaznava zvoka.«

Če iz besedila izločimo črke k, t, f in s (ki jih že pri lažji naglušnosti najhitreje »izgubimo« – na sliki se nahajajo nad črno črto, ki predstavlja za ta primer izgubo sluha po zračni poti), slišimo že zelo pomanjkljivo. Z dodatnim naporom pri poslušanju uspemo marsikaj uganiti in povezati v kontekst, vendar je takšno poslušanje zelo utrujajoče saj jemlje veliko energije to, da povedano skušamo razumeti, saj slišimo nepopolne besede, kot je razvidno spodaj:

«Zunanje uho, i ga e__avl__a u luhovo, u___eri zvok do bobniča in ___dnjega u_e_a, __dnje u_e pa v nadaljevanju po_rbi za _o, _a _e va___vanje zra_a prene_e na va___vanje teko__ine. _er je teko__ino te__je vzbuditi _ va___vanju _ot zra_a, __ mora va___vanje okre__ti; za to po_rbi_o bobnič in _lu_ne ko___ice, __ so _estavni deli ___dnjega u_e_a. Okrepljeno va___vanje se nato prene_e v notranje uho, __ ga vorita ra___te__nostni del in pol, __ je naj______nej_i del u__ea, __j __eme_i va___vanje teko__ine v elek__tri__ne impulze. Ti impulzi se nato po ___nem živcu prek nevron__kih po_ezav prevedejo do mo__gan_ke _korje, __r na___ne za_nava zvoka.

Ce-ne-slisimo-visokih vrekvenc-adg-tonski-avdiogram-audio-bm-svetovanje-slusni-aparati-primer

Oseba s takšno naglušnostjo pogosto pove: »Saj slišim, samo ne razumem«. Običajno krivi druge, da govorijo prehitro ali nerazločno. Pa je res tako?

Preverite sluh! Brezplačno. Obiščite vam najbližji AUDIO BM slušni center. Za brezplačno meritev sluha se lahko naročite tukaj: kontaktni podatki in naročanje.

Več o naglušnosti >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Privajanje-na-slusne-aparate-blog-prispevek-Rok-Balantic-slusni-akustik-AUDIO-BM-centri-za-sluh

PRIVAJANJE NA SLUŠNE APARATE

Privajanje na slušne aparate je proces. Ljudje smo med seboj različni, zato se vsak posameznik na slušne aparate privaja drugače. Potrebna sta potrpljenje in vztrajnost. S strokovno podporo, ki jo nudimo strokovnjaki – slušni akustiki – v AUDIO BM slušnih centrih je uspešnost privajanja na slušne aparate ob sodelovanju uporabnikov praktično zagotovljena. Posameznik si tako izboljša sposobnost slišanja in posledično kakovost življenja.

ZAKAJ JE ZA NEKOGA PRIVAJANJE NA SLUŠNE APARATE LAHKO TEŽJE?

  • Dolgotrajna izguba sluha

Izguba sluha običajno ni nenadna in se pogosto postopno razvija skozi čas. Posameznik z dolgotrajno izgubo sluha, se prilagodi na omejeno sposobnost zaznavanja zvokov in se nauči živeti s takšnimi spremembami. S pričetkom uporabe slušnih aparatov lahko zaznavanje večih zvokov istočasno povzroči občutke preobremenjenosti in nelagodja.

  • Sprememba percepcije zvoka

Slušni aparati lahko spremenijo, kako posameznik sliši zvoke, vključno z lastnim glasom. To lahko povzroči občutek neprijetnosti ali nenavadnosti, kar posameznika sprva lahko odvrne od nošenja slušnih aparatov.

  • Fizična prilagoditev

Slušni aparat je fizični pripomoček, ki ga mora posameznik nositi v ušesu. Navajanje na nošnjo aparata lahko spremljata občutek nelagodnosti in rahla bolečina, ki je posledica pritiska oz. trenja slušnega aparata in ušesa.

  • Vpliv na samopodobo

Nošenje slušnih aparatov lahko vpliva na posameznikovo samozavest. Spremljajo ga skrbi, kako drugi gledajo nanj in kako ga slišijo. To lahko vpliva na posameznikovo pripravljenost, da se prilagodijo novemu pripomočku.

  • Nenavadni zvoki in nezadovoljstvo zaradi tehničnih težav

Na začetku nošenja slušnih aparatov se lahko pojavijo nekateri nenavadni zvoki, kot so šumenje, piskanje ali odmevanje. Ti zvoki so moteči in lahko vplivajo na zgodnje obdobje prilagajanja. Možne so tudi tehnične težave, npr. izpad baterije ali težave z nastavitvami. Posledica tega je nezadovoljstvo, ki lahko vpliva na splošno izkušnjo nošenja slušnih aparatov. V takih primerih je zelo pomembno, da posameznik poišče pomoč v slušnem centru, kjer so slušni akustiki strokovno usposobljeni za identifikacijo in odpravljanje težav.

SPLOŠNI KORAKI IN NASVETI

  • Posvetovanje s strokovnjakom

Začetek postopka navajanja na slušne aparate se začne s posvetovanjem pri strokovnjaku za sluh. Slušni akustik opravi oceno sluha, pomaga izbrati ustrezne slušne aparate in jih pravilno nastavi glede na potrebe posameznika.

  • Postopno uvajanje

Priporočeno je postopno uvajanje v uporabo slušnih aparatov. Sprva naj jih posameznik nosi nekaj ur na dan, nato postopoma podaljšujte čas uporabe. To omogoča, da se vaši možgani in ušesa postopoma privadijo novih zvokov.

  • Potrpljenje

Privajanje na slušne aparate zahteva potrpljenje. Možgani in ušesa so podvrženi novim zvokom, informacijam in dražljajem. Potrebujejo čas, da se na njih navadijo.

  • Redno nošenje

Z rednim nošenjem slušnih aparatov bo privajanje nanje hitrejše.

  • Nastavitve

Nastavitve slušnih aparatov bo potrebno večkrat prilagoditi, da se doseže optimalna izkušnja sluha. Posameznik mora sodelovati s slušnim akustikom in mu povedati kako se počuti med uporabo slušnih aparatov. Edino tako lahko slušni akustik ustrezno nastavi slušne aparate.

  • Vaje za razumevanje

Posameznik naj opravlja različne aktivnosti, ki bodo pomagale izboljšati razumevanje govorjenega jezika. To lahko vključuje poslušanje radia, gledanje televizije ali pogovor s prijatelji in družino.

  • Podpora in nasveti

V primeru kakršnih koli težav ali vprašanj, se posameznik lahko vedno obrne na svojega AUDIO BM slušnega akustika.

Sluh je dragocen čut, ki oblikuje posameznikovo izkušnjo sveta. Omogoča mu uživanje v čarobnosti glasbe, razumevanje govorjenega jezika in povezovanje z okolico. Sluh tudi varuje, saj posameznika opozarja na nevarnosti, kot so sirene ali škripanje gum na cesti. Ključen je za socialno interakcijo in omogoča sodelovanje v pogovorih. Z izgubo sluha posameznik izgubi pomemben tok informacij.  

S slušnimi aparati posamezniku omogočimo ponovno zaznavanje zvokov, vendar pa se lahko posameznik sooči z različnimi težavami pri procesu navajanja na slušne aparate, ki so posledica različnih dejavnikov. Pomemben aspekt uspešne prilagoditve je sodelovanje s slušnim akustikom. AUDIO BM slušni akustiki imamo izkušnje in znanje, ki ga z veseljem delimo in pomagamo pri premagovanju izzivov in težav, ki jih lahko povzroči privajanje na nošenje slušnih aparatov.

Rok-Balantic-portret-Slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-zascita-svetovanje-Ljubljana-BTC

Rok Balantič
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ljubljana BTC

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Standardni-za-usesni-v-usesni-slusni-aparati-Uniron-Shine-Rev-plus-audio-bm-centri-orl-zzzs-cena-brez-doplacila-brezplacno-test-doma

SPREMEMBE PRI ZAGOTAVLJANJU SLUŠNIH APARATOV PO 1. 11. 2023

POSLUŠAJTE PRISPEVEK

V tej objavi so povzete informacije, ki se nanašajo na spremembe pri zagotavljanju slušnih aparatov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Spremembe vključujejo področji, ki bosta pomembno izboljšali oskrbo zavarovanih oseb s slušnimi aparati, in sicer:

  • natančneje so določene lastnosti slušnih aparatov vključno z opredelitvami, kaj vključujejo vzdrževanja in kaj popravila slušnih aparatov;
  • na novo so določeni cenovni standardi slušnih aparatov, ki izpolnjujejo zahteve iz predhodne točke.

Navedene spremembe se nanašajo na vrste slušnih aparatov iz skupine 16. Medicinski pripomočki za sluh in govor:

  • za – ušesni aparat (levi in desni)
  • v – ušesni aparat (levi in desni)
  • za – ušesni zahtevni slušni aparat (levi in desni)
  • v – ušesni zahtevni slušni aparat (levi in desni)

OPREDELITEV LASTNOSTI SLUŠNIH APARATOV, VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA

Opredelitve lastnosti ter pojasnila v zvezi z vzdrževanjem in popravili ne posegajo v pravice zavarovanih oseb (pooblastila za predpis, trajnostne dobe, pogoje glede pravice do vzdrževanj in popravil itd.), kot so te urejene v aktih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod).

Kaj je slušni aparat?

Slušni aparat je medicinski pripomoček (v nadaljevanju: MP), namenjen elektroakustičnemu nadomeščanju izgube sluha naglušnih zavarovanih oseb oziroma zavarovanih oseb s težavami pri slušnem razumevanju s pomočjo ustrezne ojačitve zvoka.

Slušni aparat mora imeti oznako CE. Pri izdelavi in meritvah so upoštevani standardi po IEC 60118. Standardni slušni aparati morajo pokrivati vse stopnje izgube sluha.

LASTNOSTI SLUŠNEGA APARATA

1. Ojačevalni sistemi in obdelava zvoka:

Slušni aparat mora biti:

  • digitalen
  • večkanalni z najmanj šestimi kanali ali drugo tehnologijo, ki omogoča enake funkcionalnosti
  • z možnostjo izbire vsaj dveh formul za prilagoditev slušnih aparatov (DSL v5 in NAL)
  • sistem ojačanja mora biti prilagojen in pokrivati izgubo sluha zavarovane osebe
  • ojačanja se merijo na spojniku 2cc, v skladu s standardom IEC 60118-0:2022

2. Velikost:

Slušni aparati so na voljo v različnih velikostih, od v – ušesnih slušnih aparatov do za – ušesnih.

3. Funkcije:

Slušni aparat mora imeti najmanj:

  • sistem za izboljšanje razumljivosti zvoka, posebno govora
  • sistem za zmanjševanje vpliva hrupa v različnih slušnih okoljih
  • sistem za preprečevanje povratnega akustičnega vpliva
  • funkcionalnost, ki omogoča nastavitev usmerjenosti mikrofona glede na slušno situacijo
  • regulacija osnovnih nastavitev slušnega aparata na strani uporabnika (glasnost, izbira programov)
  • telefonsko tuljavico ali drug način povezljivosti, razen v primerih v-ušesnega slušnega aparata, v kolikor to ni izvedljivo.

Digitalni slušni aparat (s 1. 1. 2024 se predvideva preimenovanje v »zahtevni slušni aparat«), ki je namenjen naglušni zavarovani osebi do 20. leta starosti.

V primeru upravičenosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju OZZ) mora imeti poleg naštetih funkcij slušnega aparata iz točke 3 najmanj še:

  • deset ali več slušnih kanalov ali drugo tehnologijo, ki omogoča enako funkcionalnost
  • bluetooth ali drugo novejšo tehnologijo povezave (neposredno ali preko vmesnika)
  • frekvenčno kompresijo ali stiskanje frekvenčnega pasu (prenos zvoka iz visokih frekvenc na nižje frekvence za boljše razumevanje sluha pri osebah, ki imajo izgubo sluha na visokih frekvencah)
  • samodejno prilagajanje okolju (samodejno prepoznavanje slušnih okolij in samodejna prilagoditev na prepoznano slušno okolje).

Slušni aparat mora izbrati, preveriti, nastaviti in izdati za to ustrezno usposobljena oseba dobavitelja, ki ima sklenjeno pogodbo z Zavodom.

Slušni akustik (dobavitelj Zavoda) je dolžan na zahtevo zavarovane osebe, izdati poročilo s podatki o nastavitvah slušnega aparata.

4. Garancija in življenjska doba:

Najkrajši garancijski rok, ki ga ponuja proizvajalec slušnega aparata, je vsaj 2 leti. Življenjska doba slušnega aparata, ki jo je predvidel proizvajalec, je vsaj 5 let (trajnostna doba, ki jo za odrasle opredeljuje ZZZS, še vedno ostaja 6 let).

ZAGOTAVLJANJE VZDRŽEVANJ IN POPRAVIL

Dobavitelj zagotavlja zavarovanim osebam redno vzdrževanje slušnega aparata v svoje breme v času garancijske dobe in tudi po izteku garancijske dobe za slušne aparate, navedene v pogodbi z Zavodom.

Popravila po izteku garancijske dobe se zagotavljajo v skladu z določili Pravil OZZ, torej do skupaj 50 % vrednosti (cenovnega standarda) izdanega slušnega aparata v času trajnostne dobe slušnega aparata.

Vzdrževanje:

Vzdrževanje se izvaja vsaj enkrat letno, in obsega: pregled in čiščenje slušnega aparata, menjavo plastičnih cevk in nastavitve slušnega aparata.

Popravila:

Zavod krije popravilo v primeru, kadar je vzrok okvare slušnega aparata: ušesno maslo, potenje ali vnetje, in sicer po izteku garancijske dobe.

ZZZS krije popravila za naslednje dele:

  • mikrofon
  • zvočnik/slušalka
  • pri slušnih aparatih z zvočnikom v ušesu, tudi plastično cev z žičko
  • potenciometer
  • telefonska tuljava ali drug način povezljivosti
  • bluetooth ali drugo novejšo tehnologijo povezave (velja za digitalne oziroma zahtevne slušne aparate)
  • ojačevalnik

POMEMBNO: Zavod ne krije stroškov popravil, če je popravilo slušnega aparata potrebno, ker zavarovana oseba ni ravnala v skladu z navodili za uporabo slušnega aparata, ki jih je dobavitelj v pisni obliki ob izdaji slušnega aparata izročil zavarovani osebi.

Ušesni vložek:

Ušesni vložek je namenjen namestitvi v ušesni kanal in zagotavlja varno in udobno prileganje slušnega aparata. Lahko je individualno izdelan ali po meri izbran oziroma sestavljen.

Menjave ušesnega vložka se lahko izvedejo v skladu z določbami Pravil OZZ in skladno z že izdanimi navodili Zavoda. Za prvo izdajo ušesnega vložka je potrebna naročilnica za ostale izdaje v času trajnostne dobe slušnega aparata pa ne, kar pomeni, da lahko zavarovana oseba v tem času ureja zamenjavo ušesnega vložka pri dobavitelju, po sistemu ponovne izdaje pri dobavitelju brez nove naročilnice.

SPREMEMBA CENOVNIH STANDARDOV ZA SLUŠNE APARATE od 1. 11. 2023

Cenovni standard se pri za – ušesnih aparatih in v – ušesnih aparatih spremeni, tako da znaša 450 €, pri za – ušesnih digitalnih slušnih aparatih in v – ušesnih digitalnih slušnih aparatih pa 850 €.

POMEMBNO: Spremembe cenovnih standardov ter spremembe pri zagotavljanju popravil in vzdrževanj veljajo za slušne aparate, ki izpolnjujejo vse pogoje in bodo predhodno urejeni z aneksom k pogodbi z Zavodom. Do uveljavitve novega aneksa k pogodbi se sme obračunati samo pogodbeno določena cena (stari cenovni standard) slušnega aparata.

V AUDIO BM slušnih centrih smo Aneks k pogodbi že podpisali in zato pri nas spremembe že veljajo.

IZDAJA NADSTANDARDNIH SLUŠNIH APARATOV

Dobavitelj lahko na zahtevo zavarovane osebe in predhodni predstavitvi lastnosti slušnih aparatov, ki jih ima v pogodbi z Zavodom, izda nadstandardni slušni aparat na že ustaljen način.

Zavarovana oseba mora predhodno podpisati izjavo iz katere je razvidna tudi vrednost doplačila.

Vzdrževanja dobavitelji zagotavljajo v svoje breme tudi v primerih izdaje nadstandardnih slušnih aparatov.

Popravila se zagotavljajo do 50 % vrednosti (cenovnega standarda) izdanega slušnega aparata v času trajnostne dobe. Ko je ta vrednost presežena, se zaračunajo popravila zavarovani osebi.

Zavod ne ureja cen rezervnih delov za popravila za nadstandardne slušne aparate.

V AUDIO BM TUDI V CENOVNEM STANDARDU ZAGOTAVLJAMO MNOGO VEČ, KOT JE OPREDELJENO

Z bogato ponudbo slušnih aparatov v standardu in nadstandardu še naprej opravičujemo naš slogan: VEČ ZA VAŠ SLUH.

Naj izpostavimo nekaj funkcij/lastnosti, ki jih imajo slušni aparati, ki jih brez doplačil zagotavljamo v cenovnem standardu:

  • 10 kanalov; kar štirje kanali več, kot je opredeljeno kot minimum
  • ADG in-situ; možnost kontrolnega merjenja sluha neposredno s slušnim aparatom
  • RECD; možnost prilagoditve s postopkom Real Ear to Coupler Difference
  • Pinna Effect; povrnitev vloge uhlja pri za – ušesnih slušnih aparatih
  • AntiShock 2; sistem za stabilizacijo zvoka pri nenadnih pokih
  • Wind control; dušenje šumov zaradi vetra
  • Occlusion Manager; elektronsko upravljanje občutka zaprtosti
  • Natural Sound Balance; vzdrževanje naravnega ravnovesja med zvoki
  • Duo Link; brezžična povezljivost med slušnima aparatoma za prenos ukazov
  • Wireless Fitting: brezžično programiranje
  • Easy-T; samodejni preklop na telefonsko tuljavico v primeru zaznave močnega magnetnega polja
  • Frequency Compression; frekvenčno stiskanje/premikanje zvoka
  • Tinnitus masker; posebne nastavitve za maskiranje tinitusa
  • Beeps; zvočna opozorila za na primer iztrošeno baterijo, preklop programov, spremembo glasnosti

Opis postopka za pridobitev slušnih aparatov >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
EUHA-Nemcija-67-kongres-slusnih-akustikov-AUDIO-BM-slusni-aparati-4

OBISKALI SMO 67. MEDNARODNI KONGRES SLUŠNIH AKUSTIKOV »EUHA«, NÜRNBERG – NEMČIJA

Med 18. 10. 2023 in 20. 10. 2023 smo se z ekipo AUDIO BM-a udeležili 67. mednarodnega kongresa slušnih akustikov EUHA v Nürnbergu.

Iz Slovenije smo štartali ob 6. uri zjutraj. Franci je prišel na dom iskati vsakega člana ekipe v zaporedju: Rok, Aljaž in Dejan. Pot je potekala brezhibno, brez kakršnega koli zastoja. Na cilj smo prispeli že okoli 13. ure in se takoj odpravili na kosilo v bližnjo turško restavracijo. Ko smo se okrepčali smo odšli na ogled mesta. Mesto smo si ogledali tudi z vlakca v katerem je bil predvajan opis zgodovine in znamenitosti v mestu.

Vabljeni k branju o letošnjih vtisih z EUHA-e.

EUHA je svetovno priznana prireditev, ki združuje strokovnjake, profesionalce in vodilne proizvajalce iz industrije slušnih pripomočkov. Po uradnih podatkih je letošnji dogodek obiskalo skupno 5.688 obiskovalcev (9.873, če vključimo še razstavljalce in medije). Bilo je spektakularno dogajanje s  predstavitvami najnovejših tehnologij na področju slušnih aparatov, drugih slušnih pripomočkov in tudi vseh s to dejavnostjo povezanih tem. Predstavili so se številna mednarodna podjetja, saj je EUHA dogodek, ki mu na tem področju v Evropi ni para.

EUHA-Nemcija-67-kongres-slusnih-akustikov-AUDIO-BM-slusni-aparati-1
EUHA-Nemcija-67-kongres-slusnih-akustikov-AUDIO-BM-slusni-aparati-2

Na kongresu EUHA so vedno zastopani tudi največji proizvajalci slušnih rešitev v industriji. Razkrili svoje najnovejše izdelke in tehnične dosežke. Velika imena, kot so: Phonak, Unitron, Widex, Oticon, Signia, Starkey, ReSound, Sennheiser, Med-El, Cochlear …, so predstavila svoje najnovejše naprave s številnimi inovativnimi lastnostmi, kot so izboljšana obdelava zvoka s pomočjo umetne inteligence, povezljivost prek Bluetootha, ter izjemne sposobnosti zmanjševanja hrupa, lociranja zvokov, … Praktično smo že lahko preizkusili tudi brezžično poslušanje preko najnovejšega bluetooth standarda na področju brezžične povezljivosti v slušnih aparatih, ki se bo masovno šele vpeljal in se imenuje AURACAST. Velik dosežek je, da so se vsi svetovni proizvajalci dogovorili za enoten standard, kar bo izjemno poenostavilo povezovanje uporabnikov slušnih aparatov s TV, telefoni, v cerkvah, gledališčih, letališčih …, tudi če ne bodo imeli iste blagovne znamke slušnega pripomočka.

Na vsakem koraku je bilo čutiti, da se v dobi digitalne tehnologije industrija slušnih pripomočkov vanjo uspešno vključuje. V praksi je večji “problem” pri uporabnikih, saj se nekateri novosti bojijo, a si ne dajo niti priložnosti, da bi jo preizkusili v praksi.

Kongres EUHA je poudaril pomen digitalnih in spletnih rešitev za uporabnike slušnih pripomočkov. Te rešitve vključujejo oddaljeno programiranje, povezljivost z drugimi napravami oz. lokacijami (TV, televizija, dodatni mikrofoni, slušni center, zdravnik…). Vse to uporabnikom omogoča vedno preprostejše vključevanje tudi v zahtevna slušna okolja in na primer celo prilagajanje ter optimizacijo svojih slušnih pripomočkov na daljavo.

Mednarodni kongres EUHA v Nürnbergu je združil najboljše proizvajalce slušnih pripomočkov, strokovnjake in profesionalce, da bi predstavili in prepoznali najnovejše trende in inovacije v oskrbi za boljši sluh. Z napredkom pri izdelavi odtisov in ušesnih vložkov, zaščiti slušnih pripomočkov pred zunanjimi vplivi, 3D tiskanju, tehnologiji slušnih vsadkov in digitalnih rešitvah za stranke smo v dobi razcveta napredne tehnologije, ki dviga nivo oskrbe s slušnimi pripomočki.

Predstavljene inovacije so usmerjene na izboljšanje kakovosti življenja oseb z okvaro sluha, zagotavljajo jim bolj učinkovite in dostopne rešitve kot kdaj koli prej.

A kaj nam pomaga tehnologija, če ji ne sledimo in če je ne vpeljemo v prakso? V AUDIO BM smo ponosni, da gremo na EUHA vsako leto in smo tako na tekočem pri spremljanju in vpeljevanju slušnih rešitev, ki niso le učinkovite, ampak tudi uporabnikom prijazne, s čimer izboljšujemo kakovost življenja tistih z okvaro sluha in tudi vseh, ki z njimi živijo.

Pri nas že imamo v ponudbi tudi najnovejše rešitve, ki so bile predstavljene s strani naših dobaviteljev. Vabljeni na brezplačni osebni posvet v vam najbližji AUDIO BM slušni center. Naročite se na brezplačni termin >>

Franci, Aljaž, Dejan in Rok

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Slušni-aparati-AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-42-pritlicje-sprejem

ODPRLI SMO 16. AUDIO BM SLUŠNI CENTER, MARIBOR II

Z navdušenjem vam sporočamo, da smo v ponedeljek, 2. 10. 2023 na Ljubljanski ulici 42, Maribor, odprli že 16. AUDIO BM slušni center. To je naš drugi slušni center v Mariboru.

Prvi slušni center v Mariboru, ki se nahaja na naslovu Trg revolucije 6 in vam je na razpolago že od leta 2014, vam bo seveda na razpolago še naprej.

Lokacija novega slušnega centra je prijazna vsem. Nahaja se v pritličju. Za mnoge pomembna podrobnost je tudi ta, da je tik ob stavbi veliko število brezplačnih parkirnih mest.

Slušni-aparati-AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-42-pritlicje-2
Pritličje – vhod
Slušni-aparati-AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-42-pritlicje-ekipa-akustiki-otvoritev
Z vami za vaš sluh, ekipa AUDIO BM slušnih akustikov
Slušni-aparati-AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-42-pritlicje-cesta-parkirisce-kolo
Brezplačno parkirišče tik ob stavbi in postaja za mestna kolesa preko ceste
Slušni-aparati-AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-42-pritlicje-cesta-desno-parkirisce
Brezplačno parkirišče tik ob stavbi
Slušni-aparati-AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-42-pritlicje-sprejem-maloprodaja
Sprejem in maloprodaja
Slušni-aparati-AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-42-pritlicje-slusni-akustik
Tiha soba z dodatno tiho kabino za merjenje sluha z avdiometrom
Slušni-aparati-AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-42-pritlicje-servis
Servis
AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-ulica-42-slusni-aparati-svetovanje-servis-test-sluha (13)
Servis
AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-ulica-42-slusni-aparati-svetovanje-servis-test-sluha (11)
Detajl iz čakalnice
AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-ulica-42-slusni-aparati-svetovanje-servis-test-sluha (12)
Osebno svetovanje
AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-ulica-42-slusni-aparati-svetovanje-servis-test-sluha (6)
Diagnostični avdiometer, povezan z računalnikom
AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-ulica-42-slusni-aparati-svetovanje-servis-test-sluha (4)
Pogled v tiho kabino za merjenje sluha
AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-ulica-42-slusni-aparati-svetovanje-servis-test-sluha (2)
Detajl iz sobe za slušnega akustika
AUDIO-BM-Maribor-Ljubljanska-ulica-42-Servis-slusni-aparati-svetovanje-test-sluha
Prostor za pripravo okrepčila : )

Oprema, ponudba in storitve bodo na najvišjem nivoju, kot je že sinonim za vse ostale AUDIO BM slušne centre. To nam vsakodnevno sporočajo naše stranke. Preberite si aktualna mnenja >>

Značilnosti AUDIO BM slušnih centrov

  • dostopne lokacije v pritličnih prostorih
  • parkirna mesta v neposredni bližini
  • sodobna oprema za prilagoditev slušnih aparatov
  • tiha kabina
  • diagnostični avdiometer z računalniško povezavo
  • brezplačno testiranja sluha, slušnih aparatov in drugih pripomočkov
  • vrhunska ponudba v vseh cenovnih razredih (tudi brez doplačila)
  • osebna strokovna obravnava

AUDIO BM slušni centri smo pravi naslov za slušne aparate, druge tehnične pripomočke, baterije, ter za preverjanje in zaščito sluha.

V Sloveniji nas najdete kar na 16 lokacijah (3x Ljubljana: BTC, Center, Vič, 2x Maribor: Trg revolucije 6, Ljubljanska ulica 42, Celje, Trbovlje, Novo Mesto, Brežice, Koper, Kranj, Murska Sobota, Šempeter, Velenje, Jesenice in Ptuj). Zagotavljamo stalno prisotnost slušnih akustikov, ki se vam bodo posvetili strokovno in s srcem.

Z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) imamo sklenjeno pogodbo o dobavi in vzdrževanju slušnih pripomočkov (slušnih aparatov, digitalnih slušnih aparatov za otroke, FM sistemov in ušesnih vložkov). To pomeni, da k nam lahko pridete z naročilnico, ki jo izda zdravnik specialist ORL v katerikoli ORL ambulanti v Sloveniji in do cenovnega standarda bo pripomoček poravnala zdravstvena zavarovalnica.

Odkrijte 10 razlogov, zakaj izbrati AUDIO BM >>

Vabljeni na brezplačni test sluha, brezplačno testiranje slušnih aparatov, ali zgolj na posvet. Izkušeni slušni akustiki; Marija, Jurij in Denis, vam bodo v Mariboru strokovno in prijazno pomagali na poti do boljšega sluha in boljšega življenja. Skrb za boljši sluh so nam zaupali tisoči. Dovolite, da pomagamo tudi vam.

Slusni-akustiki-AUDIO-BM-slusni-aparati-Maribor-Trg-revolucije- 6-Jurij-Marija-Ljubljanska-ulica-6-Denis
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Svetovni-dan-alzheimerjeve-bolezni-demenca-sluh-audio-bm-svetovanje-brezplacni-test-sluha

21. SEPTEMBER, SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE BOLEZNI

Mesec september v svetu obeležujemo kot svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. septembra pa obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. V tem obdobju posamezniki in organizacije širom po svetu izvajajo aktivnosti z namenom večje osveščenosti in destigmatizacije na področju demence pri Alzheimerjevi bolezni in vseh drugih oblik demenc.

Demenca ni del običajnega staranja, pač pa posledica bolezni možganov. O demenci govorimo takrat, ko se posameznikove kognitivne sposobnosti (sposobnost pomnjenja, razumevanja, govora, orientacije in presoje) poslabšajo do te mere, da je to moteče pri vsakdanjem življenju. Povzročijo jo različne bolezni, ki povzročajo propad možganskih celic – nevronov.

Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen. Demenca, kot posledica Alzheimerjeve bolezni predstavlja med 60% in 80% vseh primerov demenc. Prvi znaki demence pri Alzheimerjevi bolezni so težave s kratkoročnim spominom in / ali težave z orientacijo v prostoru. Demenca z Lewijevimi telesci predstavlja 15%-20% vseh demenc. Bolniki imajo simptome, ki so lahko podobni Alzheimerjevi bolezni ali Parkinsonovi bolezni, pogosto jih spremljajo tudi vidni prividi. Poznamo še vaskularne demence, ki so posledica številnih zaporednih kapeh v področju malih do srednje velikih možganskih žil, frontotemporalne demence, ki se pri bolniku izražajo kot spremembe v vedenju in osebnosti, kot neprimerno socialno vedenje, težave pri govoru …

Na nekatere dejavnike tveganja za razvoj demence lahko namreč vplivamo sami. Največ lahko naredimo z zdravim življenjskim slogom. Fizična aktivnost (tudi že hoja) lahko pomembno zmanjša tveganje za demenco. Najbolj priporočljiv je t.i. mediteranski tip prehranjevanja. Dejavnika zaščite sta tudi aktivno trajno izobraževanje ter široka socialna mreža. Svoje možgane lahko urimo z različnimi vajami za spomin in koncentracijo, učenjem tujih jezikov. Pomembno je predvsem, da smo vključeni v družbo, se v stresnem obdobju znamo sprostiti in počnemo stvari, ki jih imamo radi. Pomembno je, da smo v srednjem in poznem življenjskem obdobju še posebej pozorni na zdravstvene težave, ki predstavljajo povečano tveganje za demenco, to so: težave s sluhom, hipertenzija, diabetes, debelost, depresija… Znanstvene ugotovitve kažejo, da lahko z zdravim življenjskim slogom in uspešnim odpravljanjem naštetih zdravstvenih težav zmanjšamo tveganje za razvoj demence za 40%.

Letos obeležitev Alzheimerjeve bolezni poteka pod sloganom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno«, poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence.

Demenca je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Poznamo več vrst demence, daleč najpogostejša demenca je pri Alzheimerjevi bolezni. Demenca prinaša veliko bolezensko, socialno, telesno, čustveno in finančno breme za osebo z demenco in svojce. Zdravila, ki bi pozdravilo demenco ne poznamo. Kljub temu pa je zgodnje prepoznavanje pomembno, saj z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem lahko upočasnimo napredovanje bolezni.

S podaljševanjem življenjske dobe se veča pojavnost Alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča možganska bolezen. Ta bolezen je v svojem nastajanju zahrbtna. Razvija se počasi, enakomerno, več let, zaradi česar okolica večinoma ne prepozna tega bolezenskega stanja dokler bolezen že močno ne napreduje. Najbolj izstopajo težave s spominom. Demenca je povezana je s slabšanjem zdravstvenega stanja, z upadom kakovosti življenja tako obolelega kot svojcev, s številnimi preprekami, socialno izključenostjo, prikrajšanostjo, nerazumevanjem, nepoznavanjem, strahom, stigmo.


Z izrazom demenca opredeljujemo bolezensko stanje, ki se kaže z upadom možganskih sposobnosti in ovira vsakodnevno funkcioniranje, gre za napredujoče bolezensko stanje, z motnjo več višjih kortikalnih funkcij vključno: spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti, govornega izražanja, presoje.


Demenca je lahko posledica nevrodegenerativnih, žilnih, vnetnih ali drugih bolezni možganov, ki se pri posamezniku razvijajo postopoma. Znanih je več dejavnikov tveganja za razvoj demence, odvisni so od posameznikovega okolja, njegovega življenjskega sloga in nekaterih pridruženih bolezni.

Največji nespremenljiv dejavnik tveganja za demenco je starost. V svetu se podaljšuje življenjska doba, kar je vzrok za čedalje večje število starejših, še posebej starejših od 65 let, s starostjo pa narašča pojavnost demence. Tudi za Slovenijo velja podobno.

Vodja delovne skupine za demenco na Ministrstvu za zdravje, mag. Nadja Čobal, je na novinarski konferenci ob obeležitvi svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni, predstavila ključne vsebine iz strategije obvladovanja demence do leta 2030.

V novi strategiji na področju demence v Sloveniji, ki jo je vlada sprejela na začetku julija, je navedenih deset ciljev, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije. Med drugim izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje razvoja bolezni, zgodnjo diagnostiko in zdravljenje ter bolj učinkovito izvajanje storitev in gospodarjenja s kadrovskimi in finančnimi viri.

»Izredno pomembno je, da se osebe, ki opažajo pri sebi ali pri svojcih, težave s spominom in mišljenjem, obrnejo na zdravnika. Ta bo ocenil kognitivne sposobnosti in presodil ali gre za demenco. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje demence ima prednosti, saj gre za tekmo s časom, nezdravljenje pa vodi v hitrejše napredovanje demence,« je poudarila prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih, svetnica z NIJZ na današnji novinarski konferenci, kjer je predstavila tudi podatke v povezavi z demenco v Sloveniji, trende in dinamiko sprememb.

Janja Romih iz Ministrstva za solidarno prihodnost je poudarila, da je potrebno zagotoviti dostopnost storitev in programov socialnega varstva in prilagoditi izvajanje storitev v skladu s potrebami in zmožnostmi oseb z demenco, pri čemer je potrebno povečati število postelj in prilagojenih enot za osebe z demenco ter zagotoviti prostorske in kadrovske prilagoditve za izvajanje sodobnih konceptov dela s to ciljno skupino, dejavnost izvajalcev institucionalnega varstva pa širiti tudi v ponudbo skupnostnih oblik storitev (dnevni centri, začasne namestitve, manjše bivalne enote). Izpostavila je tudi zagotavljanje paliativne oskrbe ter izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za kakovostno in prilagojeno oskrbo oseb z demenco ter svetovanje in podporo staršem/zakonitim zastopnikom/skrbnikom oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter demenco.

Povedala je, da strategija predvideva tudi  izgradnjo treh skupnostnih centrov za osebe z demenco, ki bodo na enem mestu osebam z demenco in njihovim svojcem ponujali storitve, programe in različne druge oblike pomoči ter zagotavljali svetovanje, izobraževanje in osveščanje prebivalcev lokalnega okolja.

Kot ključne naloge Ministrstva za solidarno prihodnost pri doseganju ciljev Strategije je izpostavila širitev in modernizacijo izvajalske mreže s podeljenimi koncesijami za izvajalce institucionalnega varstva starejših ter prilagajanje konceptov dela po psihosocialnem konceptu dela, ki je usmerjen v uporabnika in njegove potrebe. Kot je še dejala, je v pripravi tudi nabor ukrepov, ki bi lahko pomagali izboljšati razpoložljivost kadra pri izvajalcih.

Med pomembnejšimi aktivnostmi Ministrstva za solidarno prihodnost je izpostavila okrepljeno sodelovanje z vsemi deležniki, tudi v lokalnih okoljih, ki lahko pomagajo pri realizaciji ciljev strategije ter poudarila pomen dobrih praks ter pridobljenih izkušenj izvedenih projektov, ki lahko prispevajo dragocene  usmeritve pri razvoju novih oblik pomoči za osebe z demenco in njihove svojce.

Več: https://www.audiobm.si/tezave-s-sluhom-upad-kognitivnih-sposobnosti-in-demenca/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Sluh-veverica-pes-netopir-delfin-slon-audio-bm-preverite-sluh-brezplacno

KAKO SLIŠIJO VEVERICE IN DRUGE ŽIVALI

Veverice imajo zelo razvit sluh, ki jim pomaga pri preživetju in komunikaciji z drugimi vevericami. Slušni sistem veveric jim omogoča zaznavanje širokega spektra zvokov, vključno z visokofrekvenčnimi zvoki, ki jih ljudje ne moremo slišati. Njihov sluh jim pomaga pri iskanju hrane, prepoznavanju plenilcev in komuniciranju z drugimi vevericami.

Veverice lahko zaznajo različne zvoke v svojem okolju, vključno s šumljanjem listja, piskanjem drugih veveric in zvoki plenilcev, kot so ptice roparice. Sposobnost, da slišijo te zvoke, jim pomaga prepoznati nevarnost in se nanjo odzvati. Poleg tega lahko veverice med komuniciranjem med seboj uporabljajo različne zvoke, kot so piski, cviljenje in ščebetanje, da izrazijo svoje občutke in opozorijo na nevarnosti.

Čeprav veverice nimajo tako izrazitega slušnega sistema kot nekatere druge živali, kot so netopirji, ki so specializirani za lov na zvoke, imajo vseeno dober sluh, ki jim pomaga preživeti in uspešno živeti v svojem naravnem okolju.

Kako slišijo druge živali v primerjavi z veverico

Slušni sistem živali se razlikuje glede na vrsto in njihove potrebe. Različne živali so prilagodile svoj sluh svojemu načinu življenja, plenu in komunikaciji. Tukaj je nekaj primerjav glede na sluh nekaterih drugih živali v primerjavi z veverico:

  1. Netopirji: Netopirji so znani po izjemno razvitih slušnih sposobnostih. Imajo sposobnost eholokacije, kar pomeni, da oddajajo visokofrekvenčne zvoke in nato zaznavajo odmeve teh zvokov, da bi razumeli svoje okolje in lovili plen. Njihov sluh je prilagojen za zaznavanje visokofrekvenčnih zvokov, ki jih večina drugih živali ne sliši.
  2. Psi: Psi imajo dober sluh, ki jim omogoča zaznavanje številnih zvokov, vključno s tistimi, ki so zunaj človeškega sluha. Njihov sluh je pomemben za komunikacijo s člani svoje vrste, za lov na plen, in tudi za zaznavanje nevarnosti.
  3. Sloni: Sloni imajo relativno dober sluh, ki pa je bolj občutljiv na nizkofrekvenčne zvoke. To jim omogoča zaznavanje vibracij in nizkih tonov, kar je koristno pri komunikaciji na dolge razdalje in pri zaznavanju potresov v tleh.
  4. Delfini: Delfini so morski sesalci, ki imajo izjemno razvit sluh. Njihov sluh jim omogoča zaznavanje zvokov pod vodo, kar je ključno za navigacijo, iskanje hrane in komunikacijo z drugimi delfini.
  5. Kače: Kače imajo sluh, ki je običajno manj razvit kot pri mnogih drugih živalih. V večini primerov se kače zanašajo na vibracije tal in na svoj vid za zaznavanje okolice in plena.

Vsaka vrsta živali ima svoje prilagojene slušne sposobnosti, ki jim pomagajo preživeti v njihovem specifičnem okolju in izpolnjevati njihove potrebe. Sluh je ključno čutilo za preživetje in komunikacijo v živalskem kraljestvu, in različne vrste so razvile različne prilagoditve, da bi izkoristile te sposobnosti.

Ne pozabimo, kako pomemben je sluh tudi pri ljudeh. Kdaj ste ga nazadnje preverili? Storite to brezplačno, obiščite vam najbližji AUDIO BM slušni center.

Kontaktni podatki >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ljubljana-Dogodek-Naj-izguba-sluha-ne-omaje-dusevnega-zdravja-ZDGN-AUDIO-BM-slusni-aparati-blog-vabilo

NAJ IZGUBA SLUHA NE OMAJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA

Ob letu duševnega zdravja želijo v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije še dodatno ozavestiti laično in strokovno javnost o izzivih, povezanih z duševnim zdravjem, s katerimi se spopadajo osebe z izgubo sluha.

Pri osebah z izgubo sluha je verjetnost za pojav težav v duševnem zdravju večja kot pri splošni populaciji, storitve na tem področju pa so jim zaradi omejitev v komunikaciji in sporazumevanju manj dostopne.

Na dogodku bodo združili pomembne akterje s področja duševnega zdravja, vključno s strokovnjaki, predstavniki vladnih in nevladnih organizacij ter osebami z izgubo sluha.

Skupaj se bodo posvetili iskanju rešitev na sistemski ravni za premagovanje teh izzivov in razvijanju novih pristopov za boljšo ozaveščenost in podporo.

Osnove informacije o dogodku

Datum dogodka:
11. 10. 2023, od 10.00 do 13.00

Lokacija dogodka:
Hotel Union/Salon Orhideja

Program

10.00 -11.15 Uvodni nagovori in predstavitve

10.00-10.05 – Mladen Veršič, predsednik ZDGNS

10.05-10.15 – Matjaž Juhart, sekretar ZDGNS

10.15-10.25 – Daša Peperko, predstavnica oseb z izgubo sluha

10.25-10.35 – Alda Padeiro Batory, predstavnica oseb z izgubo sluha – Danska

10.35-11.10 – dr. Johannes Fellinger, Inštitut za senzorično in jezikovno nevrologijo v Linzu, strokovnjak za duševno zdravje pri Svetovni zvezi gluhih

11.15 – 11.45 Odmor

11.45 – 13.00 Okrogla miza

Sodelujoči

predstavnik Ministrstva za zdravje RS

predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje

doc. dr. Andreja Poljanec, univ.dipl.psih., spec. zakonske in družinske terapije

Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana

Natalija Spark, univ. dipl. pedagoginja/andragoginja, mag. psihosocialne pomoči in tolmačka za slovenski znakovni jezik

Valerija Škof, novinarka Spletne tv

urednica podkasta Menta, predstavnica gluhih oseb

dr. Sanja Cukut Krilić, program Omra, strokovnjakinja in raziskovalka na področju stigme in duševnega zdravja ter ranljivih skupin

Prijavite se na dogodek Naj Izguba sluha ne omaje duševnega zdravja, ki bo potekal 11. 10. 2023 od 10. do 13. ure v Hotelu Union, Salon Orhideja.

Prijava preko spletnega obrazca: tukaj.

Za več informacij kontaktirajte:
kaja.marolt@zveza-gns.si
telefon 01/500 15 00

Vabimo vas, da se pridružite in soustvarjate vsebino dogodka.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 3 4 5 6 7 38

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1823 ocen
×
js_loader