Slusni_aparati_aparat_AUDIO_BM-vusesni_zausesni_nevidni_digitalni_ponudba_oblika_oliva_baterije_ORL-recept

KATERI SLUŠNI APARAT JE PRAVI ZAME?

Ko se pogovarjamo o slušnih aparatih od nekaterih ljudi lahko slišimo: “slušni aparat ne pomaga, piska, bobni, šumi …

Od drugih pa lahko slišimo, da si življenja brez slušnega aparata ne morejo predstavljati, ker jim le ta tako zelo pomaga. Zakaj je tako?

Osebe z izgubo sluha nimajo identičnih izgub sluha niti enakih slušnih aparatov. Izgube sluha so si različne po vrsti in stopnji naglušnosti, ki kasneje tudi vpliva na samo izbiro in nastavitev slušnih aparatov. Osebe, ki uporabljajo slušne aparate imajo tudi različen življenjski slog in se gibljejo v različnih okoljih, kar tudi vpliva na izbor slušnih aparatov.

KATERI SLUŠNI APARAT JE PRAVI ZAME?

Odgovor na to vprašanje ni enostaven, saj na zadovoljstvo s slušnimi aparati vplivajo različni dejavniki. Pa poglejmo, kaj vse je pomembno pri izbiranju slušnih aparatov:

Slušni akustik vas mora najprej spoznati, pregledati izvide, ki vam jih izda ORL specialist in narediti subjektivno ter objektivno oceno s katerim slušnim aparatom boste najlažje rokovali. Tukaj mislimo predvsem na vaš vid, gibljivost in spretnost prstov na roki in tudi kognitivne sposobnosti.

Vrsta (zaznavna, prevodna in kombinirana) in stopnja (majhna, srednja, velika in težka) izgube sluha sta naslednja zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na izbor slušnega aparata.

Ko smo pregledali najpomembnejše dejavnike za izbiro slušnega aparata z vidika akustike, sledi izbira oblike slušnega aparata, ki je lahko v ušesna ali zaušesna, na kar vplivajo vsi našteti dejavniki v prejšnjih dveh točkah. Morda bomo izbrali slušni aparat, ki ga čez noč preprosto napolnimo, ali bomo po potrebi menjali baterije za enkratno uporabo …

Ko imamo izbrano obliko slušnega aparata sledi izbira nivoja in funkcij, ki so različne v različnih rangih slušnih aparatov. Na razpolago so številni modeli, ki sodijo v osnovni, razširjeni osnovni, srednji, odlični in vrhunski izbor slušnih aparatov. Izbira je zelo velika.

Ko smo enkrat izbrali nivo slušnega aparata in njegovo obliko sledi brezplačen test slušnih aparatov, saj boste le tako lahko ugotovili kateri slušni aparat bi bil lahko pravi za vas. Zakaj govorimo bi lahko bil, ker pri slušnih aparatih je zelo pomembno, da so slušni aparati pravilno nastavljeni in prilagojeni glede na vašo izgubo sluha.

Kateri nivo slušnega aparata izbrati? To je dogovor med vami in slušnim akustikom, saj je potrebno pregledati vaše potrebe, ki pa so si od osebe do osebe različne. Kaj pa če sem v precepu med nivoji? V slušnih centrih AUDIO BM vam je omogočeno brezplačno testiranje slušnih aparatov različnih nivojev, kar pomeni, da se pred dokončno odločitvijo glede modela sami prepričate v njihovo kakovost. V praksi je tako, da enostavno najprej testirate npr. 14 dni glede na avdiogram in življenjski slog primeren razred slušnih aparatov in nato 14 dni še kakšnega drugega. Na lastna ušesa se tako lahko prepričate kateri slušni aparati vam je v določenem okolju zagotavljajo največje udobje in najboljšo razumljivost govora.

Podporne naprave DA ali NE? Poleg slušnih aparatov je za boljšo slušno rešitev mogoče poskrbeti tudi tako, da na primer poskrbimo za brezžično poslušanje televizije, prostoročno telefoniranje, dodatno uporabo oddaljenega mikrofona … Predlagamo, da se o primernosti uporabe dodatnih naprav posvetujete s slušnim akustikom, ki vam bo z veseljem razložil vse podrobnosti in vam omogočil tudi brezplačni preizkus.

Kot lahko vidite na izbiro vpliva kar nekaj dejavnikov, ki na koncu vplivajo tudi na zadovoljstvo uporabnikov. Zelo pomembna je vaša povratna informacija, saj morate vse stvari, ki vas morebiti motijo, zaupati slušnemu akustiku. Le tako vam slušni akustik lahko pomaga z ustrezno korekcijo nastavitve slušnega aparata ali nasvetom.

NAŠ NASVET

Bodite zahtevni, testirajte in se na koncu odločite tako, da bo to pravi slušni aparat za vas!

slusni-akustik-akustik-za-slusne-aparate-albin-k-audio-bm-kranj-ljubljana-slusni-aparati
Bine Kotnik
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Kranj
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Pesem-v-glavi-sluh-naglusnost-svetovanje-audio-bm-slusni-aparati-blog

“UŠESNI ČRVI” – PESEM, KI NE GRE IZ GLAVE …

Ušesni črv je del melodije, ki pride neprostovoljno v naše misli in se ponavlja. Pogosto so to koščki pesmi, včasih lahko tudi cela pesem. Vse skupaj lahko traja nekaj sekund ali minut, nekateri ljudje so celo poročali, da se jim je neka skladba vrtela v mislih kar nekaj dni.

Po nemško se jim reče “Ohrwürmer” (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako – “earworms”, mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi in se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne?

Kje v naših možganih se ”zatakne” pesem in zakaj?

Dr. Kelly Jakubowski z Univerze Goldsmiths v Londonu se z raziskovanjem t.i. “ušesnih črvov” ukvarja že nekaj let. Na vprašanje, zakaj se nam pesem kar naenkrat in neprostovoljno začne vrteti v mislih je odgovorila: “Zakaj pride to tega, še raziskujemo. Odkrili pa smo že povezavo med pesmimi, ki se nam zataknejo v mislih, in našim razpoloženjem. Trenutno pa raziskujemo tudi, kakšno vlogo igra pri tem spomin. Na primer – ali to, da se nam neka pesem vrti po glavi pomeni, da se jo bomo tudi v prihodnje lažje spomnil.”

Tega fenomena, je pojasnila dr. Jakubowski, še niso ujeli pod FMRI (magnetnim) skenerjem, saj je težko ljudi dati pod skener in potem čakati ure in ure, morda celo dneve in dneve, da se pojavi. Se pa pri raziskovanju poslužujejo drugih raziskovalnih metod.

Odkrili so na primer povezavo med čustvenim odzivom na pesem, ki se ponavlja v glavi, to je, ali so jo ljudje imeli za nekaj motečega ali za nekaj dobrega, z velikostjo možganskih mrež, ki so povezane s procesiranjem emocij. Prav tako pa so ugotovili tudi, da je pogostost tega pojava povezana z velikostjo predelov za avditorno, torej slušno procesiranje in tudi predelov za spomin.

Številni izzivi za raziskovanje

Obstajajo zdravi ljudje, pri katerih se glasba nikoli tako ne “zatakne” v mislih? Odgovor na to bi radi poiskali v prihodnosti. V najnovejši študiji so zajeli približno 2500 ljudi in le kakšen odstotek je poročal, da se jim skladba nikoli ni zataknila v mislih in tam ponavljala. Je pa takšne posameznike zelo težko najti. Vemo seveda, da obstajajo razlike med posamezniki tudi v tavanju misli in spontanosti, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bilo tako tudi pri glasbi, ki se nam zatakne v mislih.

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Boris-Kopitar-svetuje-preverite-sluh-zascititega-in-poskrbite-zanj-AUDIO-BM-slusni-aparati

MEDNARODNI DAN SKRBI ZA SLUH – ZDGNS, SPOROČILO ZA MEDIJE

3. marec 2022

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ob 3. marcu, svetovnem dnevu skrbi za sluh, opozarja, da je naglušnost najpogostejša poklicna bolezen, čeprav v Sloveniji uradno, kot poklicna bolezen, sploh še ni priznana.

Dj Umek: »Glasbo vrtim s čepki. Ko si v klubu, se ne zavedaš, da lahko pride do okvare sluha. Ko prideš domov in ti piska v ušesu, je to že alarm. Ker se mi je to večkrat zgodilo, sem se odločil za zaščito. Čepki zmanjšajo jakost, ampak lahko vam zagotovim, da ne zmanjšajo užitka. Sploh ne vem več, kako je v klubu brez zaščitnih čepkov«.

ŽIVIMO V HRUPNEM SVETU

V delovnem okolju, doma, v prostem času, povsod okoli nas je hrup. Dojenčkov jok: od 90 do 100 decibelov. Vožnja z motorjem: 105 decibelov. Delo v industriji: od 75 do 90 decibelov. Dovoljena jakost, ki še ne prizadene našega sluha: do okvirno 70 decibelov.

Moč hrupa najbolj občutijo tisti, ki delajo v (pre)glasnih delovnih okoljih: delavci v kovinski in lesni industriji, delavci v nočnih klubih in barih, glasbeniki vseh vrst, pa tudi učitelji in vzgojitelji. Celo šolski hodniki so lahko razlog za trajno okvaro sluha. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima namreč 34 milijonov otrok po svetu slušne težave. Napovedi pa pravijo, da je kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, v nevarnosti, da si bodo zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškodovali sluh. Svetovna zdravstvena organizacija tako napoveduje, da bo do leta 2030 na svetu že več kot 630 milijonov ljudi z okvaro sluha.

Boris Kopitar: »Moje življenje je ena sama glasba. Ta je bila prevečkrat preveč naglas. Na odru so bili tudi tisoč vatni zvočniki za menoj. In vse to je prispevalo, da sem po 50. letu dobil slušne aparate. Zato mladim svetujem, dajte glasbo poslušati malo manj na glas«.

V želji, da hrup ne bi postal tihi uničevalec sluha, so se na Zvezi Društev gluhih in naglušnih Slovenije odločili za kampanjo ozaveščanja o preventivi in zaščiti sluha. Posebno pozornost namenjajo tudi prizadevanju priznanja naglušnosti kot poklicne bolezni.

Slovenija namreč, v nasprotju z drugimi evropskimi državami, že 30 let nima predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek priznavanja poklicnih bolezni. To v praksi pomeni, da tisti delavci, ki so poklicno zboleli, ne morejo uveljavljati svojih pravic, ki bi jim jih sicer zagotavljala zakonodaja. Med njimi je tudi izguba sluha oz. naglušnost, ki velja za eno najpogostejših poklicnih bolezni. »Poklicna naglušnost pomeni, da ima nekdo zaznavno naglušnost, ki je zelo podobna starostni naglušnosti, vendar je vzrok za nastanek te naglušnosti delo, ki ga je nekdo opravljal,« pravi prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., spec., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, in poudari, da »poklicnih bolezni zaradi poklicne naglušnosti danes ne bi smelo več biti, če bi upoštevali osnovna pravila zaščite sluha in nizkega hrupa v industriji«.

Pri nas naglušnosti kot poklicne bolezni ne priznavamo, kar pomeni, da ljudje, ko po desetletjih dela v hrupnem okolju postanejo naglušni, niso upravičeni do odškodnine, temveč le do slušnega aparata. Ker nimamo podatkov, koliko ljudem se je poslabšal sluh zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupnemu delovnemu okolju, ne vemo niti, koliko jih je zato na novo pridobilo slušni aparat. Podatki nam povedo le, da je v letu 2021 slušni aparat na novo začelo uporabljati 11.963 ljudi, kar je skoraj 4500 več kot v letu 2005.Konec maja 2021 je skupina opozicijskih poslancev s prvopodpisanim mag. Dejanom Židanom vložila zakonodajni postopek o spremenjenem poklicnem in invalidskem zavarovanju, s čimer bi ponudili podlago za ugotavljanje poklicnih bolezni v Sloveniji. Če bi bile poklicne bolezni urejene z zakonom in pravilnikom, bi lahko delodajalci pripravili tudi ustrezno oceno tveganja za nastanek poklicnih bolezni in uvedli primerne preventivne ukrepe. Poklicno oboleli pa bi bili upravičeni do primernega nadomestila, ki ga trenutno ne prejemajo. Prav zato si Zveza društev gluhih in naglušnih prizadeva doseči spremembe na ravni zakonodaje. Vodja kampanje mag. Tina Grošelj poudarja: »Radi bi dosegli, da se naglušnost prizna kot poklicna bolezen. Zadnja razprava v Državnem zboru RS žal ni bila uspešna, tako da je bil predlog zavrnjen, upamo pa, da bo to na programu naslednje vlade«.

A da bi se izgubi sluha čim bolj izognili, je ozaveščanje o pomenu sluha pomembno že med odraščanjem. Sluh je namreč neprecenljivo čutilo, ki ga je treba zaščititi. Poleg zmerne jakosti pri poslušanju glasbe in odmaknjenosti od preglasnih izvorov zvoka je eden izmed učinkovitih načinov, kako se zaščititi pred preglasnim okoljem, tudi uporaba zaščitnih čepkov po meri, ki blažijo velike jakosti hrupa, hkrati pa omogočajo dobro komunikacijo. Ti so dobrodošli tako na zabavah in koncertih, predvsem pa so nujna zaščita v glasnih delovnih okoljih.

Več o čepkih za zaščito sluha >>

Sluh je neprecenljivo čutilo, in ko ga enkrat izgubimo, si ga ne moremo več povrniti. Zato z njim ravnajte skrbno.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Mesec-preverjanja-sluha-AUDIO-BM-slusni-centri-batrije-slusni-aparati-svetovanje

SVETOVNI DAN SLUHA 2022 (3. MAREC) IN AUDIO BM MESEC PREVERJANJA SLUHA

Na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) svetovni dan sluha obeležujemo od leta 2007, njegov namen pa je ozaveščanje o pomenu skrbi za sluh. Letos je poudarek na skrbi za sluh in njegovo ohranjanje tekom celotnega življenja.

Leta 2021 je Svetovna zdravstvena organizacija izdala poročilo o sluhu, kjer so izpostavili, da narašča število ljudi, ki zaradi izpostavljenosti hrupu tvegajo nastanek naglušnosti. Hrup je poleg starosti drugi najpogostejši razlog za nastanek naglušnosti.

Svetovni dan sluha 2022 ima temo »Slišati za življenje, poslušati previdno«. Če za sluh skrbimo doma in na delovnem mestu, pripomoremo k njegovemu ohranjanju skozi celotno življenje. Veliko vzrokov za naglušnost je mogoče preprečiti, vključno z izpostavljanjem glasnim zvokom (preprosta uporaba čepkov proti hrupu). »Varno poslušanje« zanesljivo zmanjša tveganje za nastanek naglušnosti povezane s hrupom.

SPREMLJAJMO SVOJ SLUH

Kot hodimo na redne kontrolne preglede k na primer zobozdravniku, tako bi bilo prav, da spremljamo tudi stanje našega sluha. Marsikdaj naglušnosti ne prepoznamo sami, oz. nas na slabši sluh pričnejo opozarjati naši najbližji. Običajno imamo občutek, da še odlično slišimo, le drugi ne govorijo več dovolj jasno in televizijo poslušajo na prenizki jakosti. Pa je naš sluh res v redu?

Naredite konec dilemam ter prepirom in preverite sluh.

V AUDIO BM slušnih centrih imamo slogan  »VEČ ZA VAŠ SLUH«, tudi ko gre za preverjanje sluha. V kateremkoli od 15 AUDIO BM slušnih centrov lahko preverite kako dobro slišite in sicer:

  • brezplačno
  • profesionalno
  • brez napotnice
  • brez obveznosti
  • brez čakalnih vrst

ČE VI ALI VAŠI SVOJCI OPAŽATE ZNAKE ZA NAGLUŠNOST JE V MESECU MARCU ŠE POSEBEJ PRAVI ČAS, DA V NAJBLIŽJEM AUDIO BM SLUŠNEM CENTRU PREVERITE SLUH.

Marca v AUDIO BM obeležujemo MESEC PREVERJANJA SLUHA, zato lahko prejmete lepo in uporabno darilo* (veliko brisačo za na plažo – dimenzije 70×140 cm).

*
KAKO DO DARILA OB BREZPLAČNI MERITVI SLUHA?

  • Na meritev sluha se morate prijaviti preko brezplačnega telefona 080 80 58.
  • Upoštevamo prijave narejene med 3. in 31. marcem 2022, tudi če bo termin za izvedbo meritve dogovorjen za mesec april.
  • Dopolnjenih morate imeti vsaj 60 let.
  • Meritev sluha v AUDIO BM boste opravili prvič.

Pohitite s prijavami, količine brisač so omejene.

Uživajte z dobrim sluhom in uživajte življenje!

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Starostniki-voznja-izpit-sluh-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-zanimivosti

ZRELA LETA, VOZNIŠKI IZPIT, SLUH

Vožnja z avtomobilom sodi med pomembnejše vezi z aktivnim življenjem. Na cestah je avtomobilov vsak dan več, promet je vedno bolj dinamičen, kompleksen in tudi vedno bolj nestrpen. Nič od naštetega ne gre na roko voznicam in voznikom v zrelih letih, saj od njih zahteva hitro prilagajanje in dodatno zbranost.

Slovenija do ljudi brez avtomobila ni najbolj prijazna dežela, saj ne ponuja dovolj učinkovitega sistema javnega prevoza. Zato morajo biti voznice in vozniki v zrelih letih pozorni, da bi lahko svoje vozilo kar najdlje varno upravljali in se čim kasneje odrekli samostojni vožnji.

Kaj pravi zakonodaja?

Po določilih zakona o voznikih je veljavnost vozniškega dovoljenja za osebni avtomobil omejena na starost 80 let. Upravičencu se po dopolnitvi navedene starosti vozniško dovoljenje podaljša, ko predloži zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidna telesna in duševna zmožnost za vožnjo motornega vozila določene kategorije. 

Veljavnost vozniškega dovoljenja je lahko tudi krajša in omejena na rok, določen v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornega vozila, ki ga izda izvajalec zdravstvene dejavnosti.

Po dopolnjeni starosti 80 let le 20 % oseb ni več sposobnih za vožnjo

Z natančnim pregledom se za odvzem vozniškega dovoljenja, to za starostnika zelo bolečo izkušnjo, odloči šele specialist medicine dela, prometa in športa in le 20 odstotkov je takšnih, ki se morajo sprijazniti, da za volanom ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Moški so sicer manj kritični do sebe in če so telesno in duševno zdravi, se jim vozniško dovoljenje podaljša za največ tri leta. Specialist medicine dela, prometa in športa se lahko v soglasju s psihologom odloči tudi za samo enoletno podaljšanje ali/in določene omejitve, kot je prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma (npr. 10 km ali 30 km od doma), vožnja do največ 70 km/h ali samo podnevi.

Ko pridejo starostniki na pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja, je njihov zdravstveni status v glavnem znan. Kar je nujno preveriti pri specialistu medicine dela, prometa in športa, so vid, krvni sladkor in kognitivne sposobnosti, saj se pri teh letih pogosto začne demenca. Oseba mora izpolniti vprašalnik s preprostimi vprašanji in narisati uro. Kar je preprosto, je za osebo z demenco nemogoče, zato je test »ure« zanesljiv kazalnik, da se nekdo v svojem prostoru in času ne znajde več najbolje.

Sluh in vozniško dovoljenje

Tudi zaradi slabšega sluha, so lahko starostniki ob vozniško dovoljenje. Starostnik, pri katerem je ugotovljena naglušnost, je najprej napoten po slušne aparate, šele nato mu je lahko izdano podaljšanje vozniškega dovoljenja.

Vedeti, kdaj se posloviti od volana

Za starejše je zaradi postopnega zmanjšanja njihovih sposobnosti priporočljivo obnavljanje znanja s področja cestno prometnih predpisov, zato policisti Generalne policijske uprave svetujejo udeležbo na obnovitvenih programih varne vožnje, ki jih organizirajo šole varne vožnje.  Predvsem pa starostnikom, udeleženim v cestnem prometu svetujejo, da pri vožnji dosledno spoštujejo cestno prometne predpise. 

Starostniki so v letu 2021 povzročili več kot 2000 prometnih nesreč

Zelo pomembno je, da so starejši pozorni na svoje zdravje, sluh in vozniške sposobnosti in da takoj, ko zaznajo zdravstvene težave, ki vplivajo na njihovo varno udeležbo v cestnem prometu, prenehajo uporabljati motorna vozila.

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Hrup-pod-gladino-voda-morje-sluh-zascita-audio-bm-slusni-centri-zanimivosti-blog

HRUP POD GLADINO

Čeprav se potapljaču, ki raziskuje morske globine zdi, da je pod morjem bolj tiho in mirno kot nad njim, je žal tako, da so tako morja kot oceani lahko zelo hrupno okolje. Najnovejše raziskave so celo pokazale, da lahko podvodni hrup poškoduje morske prebivalce. Razlog za to je v tem, da v morju potuje zvok petkrat hitreje kot po zraku.

Ker živalim, ki živijo v morju, ravno sluh predstavlja glavno čutilo za prepoznavanje osnovnih informacij, ki jih uporabljajo pri lovu in socialni komunikaciji, jih zato lahko nenaravni, umetno povzročeni hrup, podvrže stresu in celo ohromi njihove osnovne življenjske funkcije.

Umetno povzročeni hrup (t. i. antropogenega izvora) je človeški faktor, ki izvira iz naftnih postojank, plovil in podmornic – ta hrup pa je iz leta v leto vedno večji in bolj pogost (za primerjavo lahko podamo podatek, da zvok, ki ga proizvedejo stroji za nafto, v morju lahko prodre tudi do 10 km v globino). Raziskovanja, ki potekajo zadnjih dvajset let na tem področju, kažejo na to, da lahko tovrstni zvoki poškodujejo notranje organe živali in ohromijo komunikacijo med mamo in mladiči ter drugimi pripadniki iste vrste, lahko pa tudi onemogočijo najdbo plena ali partnerja ter beg od plenilca.

Znanstveniki so prišli do teh ugotovitev na podlagi množičnih smrti kitov, ki jih je morje naplavilo na obalo – njihovi začetki segajo v leto 1961, ko je ameriška vojna mornarica začela uporabljati veliko močnejši sonarni sistem, ki je pri kitih povzročil krvavitev na področju možganov, slušnih organov in drugih notranjih organov. Ugotovili so tudi, da se kiti, ki imajo poškodovan center za sluh, hitreje zaletijo v ladjo ali zapletejo v ribiške mreže.

Hrup-pod-gladino-voda-morje-sluh-zascita-audio-bm-slusni-centri

Podvodni hrup negativno učinkuje tudi na lignje in ribe. Dokazano je bilo, da zvok strojev za nafto negativno vpliva na sluh rib v radiu 30 km, saj se pogosto zgodi, da ribe povsem izgubijo sluh. Znanstveniki so tako ugotovili, da tudi izredno kratka izpostavljenost nenaravnemu izvoru zvoka lahko vpliva na dezorientacijo rib – tako se ribe mimogrede znajdejo v prostoru, kjer so bolj dosegljive plenilcem.

Zadnja leta so raziskave pokazale, da so ribe spremenile obnašanje in da se zadržujejo v bolj globoki vodi in grupirajo v večje jate. Tudi raki so imeli poškodovane notranje organe, deformirane spolne organe, notranje krvavitve in povišane stresne hormone.

Prav zato bi morali vsi tisti, ki se podajo na morje, razmisliti ali za plovbo po morju uporabijo jadrnico ali gliser – prva je nedvomno tišja in bolj obzirna do prebivalcev morja.

Slusni-akustik-strokovnjak-za-sluh-in-slusne-aparate-Kevin-Glavica-AUDIO-BM-slusni-center-Ptuj
Kevin Glavica
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ptuj
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Foto-UKC-Maribor

UKC MARIBOR, PRVA VSTAVITEV OSIA IMPLANTA V SLOVENIJI

V UKC-JU MARIBOR SO OPRAVILI PRVO VSTAVITEV OSIA IMPLANTA V SLOVENIJI. TO JE NOVA NAPRAVA, KI OMOGOČA SLUH OSEBAM, KI SO GLUHE NA ENO STRAN ALI IMAJO TEŽJO OBLIKO PREVODNE OZ. MEŠANE NAGLUŠNOSTI.

V četrtek 17.2.2022 je izr. prof. dr. Janez Rebol z ekipo Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor opravil prvo vstavitev OSIA implantata v Sloveniji.

OSIA popolnoma drugače stimulira notranje uho – gre za prevajanje zvoka po kosti prek t. i. piezoelektričnega efekta, kar omogoča doseganje precejšnje ojačitve.

Pacient je po posegu še isti dan odpuščen iz UKC Maribor, sledi pa celjenje rane, zaraščanje implantata v kost in nastavitev procesorja implantata. Več o tem prebojnem posegu so povedali na novinarski konferenci. “To je priložnost, da pokažemo, da v teh časih nismo pozabili tudi na druge bolnike,” je na začetku dejal doc. dr. Boštjan Lanišnik, predstojnik Klinike za ORL, CFK in MFK.

izr.-prof.-dr.-Janez-Rebol-doc.-dr.-Bostjan-Lanisnik-Predstojnik-ORL-CFK-UKC-Maribor
izr. prof. dr. Janez Rebol in doc. dr. Boštjan Lanišnik na novinarski konferenci

“Včeraj smo vstavili t. i. OSIA implantat. Pri tem gre za napravo, ki je vsajena v kost oziroma se zraste s kostjo in temelji na draženju s t. i. piezoelektričnim efektom. Tako omogoča boljšo ojačitev kot vse naprave do zdaj, njena moč je še posebej na področju visokih frekvenc. Enostranska gluhost, prevodna naglušnost ali mešana naglušnost so indikacije za to napravo. Nabor pacientov je torej posebna skupina, treba jih je najti in opraviti testiranje pred operacijo, ko lahko pacienti dobijo tudi vtis, kakšno korist bodo imeli po posegu,” je razložil dr. Rebol.

“Gre za timsko delo. Operacija je bila izvedena včeraj v splošni anesteziji, trajala pa je slabo uro. Vstavili smo notranji del implanta in ga fiksirali na kost ter ga položili pod ovojnico kosti. V približno štirih tednih se s kostjo zraste, pacient pa lahko takrat začne nositi zunanji del oziroma govorni procesor, ki ga je treba nastaviti glede na karakteristike pacientovega sluha.” Pri nastavljanju naprave sodelujejo s Centrom za sluh in govor Maribor: tam med drugim delujejo elektroinženir, ki nastavlja naprave, in pa logopedinja ter psihologinja.

Foto-UKC-Maribor
Janez Rebolj z ekipo, ki je izvedla prvo vstavitev OSIA implanta v Sloveniji. Foto: UKC Maribor

Gre za veliko novost, prvič so se s to napravo srečali lansko leto, zato smo v Sloveniji z začetkom uporabe kar hitri. Nabor primernih pacientov je med 20 in 25 na leto, je povedal dr. Rebol, ki je dodal, da je tudi estetsko naprava dokaj sprejemljiva za pacienta, saj je zunanji del skrit za uhljem. Naprava je povezljiva s pametnim telefonom, učenec v šoli, ki slabo sliši, pa lahko napravo poveže z mikrofonom in sliši učitelja. S to napravo je možno tudi plavati in biti v stiku z vodo ter nositi celo čelado, kar pri bolj preprostih napravah ni bilo mogoče. Gre torej za estetsko in funkcionalno bolj prijazno napravo pacientu, kot so bile vse njene predhodnice.

OSIA, zunanji del je skrit za uhljem, Foto: Cochlear
Osia-Cochlear-slusni-vsadek-implant-implantat-operacija-Slovenia
OSIA implant, zunanji in notranji del, Foto: Cochlear

“Že ob nastopu covida sem opravil tečaj oziroma izobraževanje, potem pa je vse skupaj s strani tega podjetja malo zastalo, omejena so bila tudi potovanja. V lanskem letu so potem začeli z operacijami. Potrebno je nekaj treninga, ni vseeno, kako plasiramo ta spodnji del implantata, ne sme biti v zraku, mora biti v določeni distanci od notranjega ušesa, prav tako pa se ne sme dotikati določenih struktur, da ne pride do motenj,” je kompleksnost posega orisal vodja ekipe. Pacient, ki so mu kot prvemu vstavili implantat OSIA, je v srednjih življenjskih letih in je enostransko gluh.

Kot je poudaril dr. Rebol, je življenje za enostransko gluhega človeka zelo oteženo, saj mora neprestano obračati glavo v smer zvoka, okolje pa ne ve vedno, da je oseba na eni strani gluha. Trpi tudi občutek ravnotežja in pa vožnja avta, saj oseba včasih niti ne ve, s katere strani prihaja vozilo. Včeraj bi morali opraviti še drugo operacijo, a je bil pacient pozitiven na koronavirus, zato bodo poseg naredili čez 14 tednov.

V času covida ni bilo zmanjšano število opravljenih implantoloških operacij, je še dodal dr. Lanišnik. “Po navadi gre za omejene ljudi, ki ne morejo funkcionirati v okolju. Pri polževem vsadku pa gre za otroke, pri katerih čakalnih dob tako ni.”

Ta operacija v programu ZZZS še ni predvidena in jo je treba še izpogajati, pa je še priznal vodja klinike, ob tem pa se zahvalil vodstvu UKC Maribor, da so omogočili ta poseg. Naprava sicer stane približno 14.000 evrov. Bolniki v Sloveniji sicer implantatov ne plačujejo, kar dr. Rebol izpostavlja kot veliko prednost te države. “Javno zdravstvo ima svoje hibe, a generalno gledano gre za civilizacijsko pridobitev,” pa je na koncu še povedal dr. Lanišnik.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Poslusanje-in-slusna-pozornost-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-test-sluha

POSLUŠANJE IN SLUŠNA POZORNOST

Poslušanje je en izmed temeljev razvoja jezika in komunikacije. V zgodnjem obdobju je tudi najpomembnejše sredstvo učenja. Večino stvari, ki se jih naš malček in otrok nauči, se jih nauči preko poslušanja okolice, svojih bližnjih in svojih vzgojiteljev.

Pogoja za učinkovito poslušanje sta:

  • SLUH (organsko zaznavanje zvoka okoli nas, odsotnost naglušnosti, gluhote, vnetij in drugih bolezni ušes)

  • POZORNOST (kako dolgo lahko ostanemo osredotočeni na neko aktivnost)

Otrokov sluh se začne razvijati že v času materine nosečnosti, zato ni presenetljivo, da se na zvoke odziva že novorojenček. Po rojstvu se spretnost poslušanja razvija vse od zaznavanja zvokov iz okolja (slišimo zvok bobna), prepoznavanja izvora zvoka (zvok bobna prihaja iz sosednje sobe) in ustreznega razlikovanja zvokov (zvok bobna je drugačen od zvoka zvončkov). Vse to predstavlja temelje za ustrezno zaznavanje, prepoznavanje in razlikovanje besed, zlogov in posameznih glasov.

Uspešen razvoj poslušanja v predšolskem obdobju je zelo pomemben, saj lahko vpliva na kasnejši učni uspeh otroka v šoli. Slabo poslušanje lahko vodi k slabšemu usvajanju znanja, težavam pri sledenju pouku ter težavam na področju branja in pisanja.

KAKO SPODBUJAMO POSLUŠANJE?

  • Otroku čim več beremo in pripovedujemo.
  • Skupaj z otrokom prepevamo in se učimo novih pesmi.
  • Preden se pogovarjamo z otrokom, pridobimo njegovo pozornost tako, da ga pokličemo po imenu.
  • Ko se pogovarjamo z otrokom, z njim vzpostavimo očesni kontakt.
  • Otroka poslušamo in se mu posvetimo. Damo mu dovolj časa, da se odzove na naša vprašanja in navodila.

KAKO NE SPODBUJAMO POSLUŠANJA?

  • Prekomerna izpostavljenost telefonom, tablicam, računalnikom in televiziji neugodno vpliva na razvoj pozornosti in poslušanja.

RAZVOJ POSLUŠANJA IN POZORNOSTI

DO 1. LETA

  • Otrok reagira na zvoke iz okolja in ugotavlja, od kod prihajajo. V drugi polovici prvega leta starosti ga vedno bolj pritegnejo zvočne igrače. Pozornost je zelo šibka. Otroka zlahka zmotijo zvoki in dogodki iz okolice.

OD 1. DO 2 LETA

  • Otrok je lahko pozoren na eno aktivnost, medtem pa na druge stvari iz okolice ne reagira. Zdi se, da nas otrok sploh ne sliši. Otrok v tem obdobju rad prisluhne krajšim zgodbam, pesmicam in izštevankam.

OD 2. DO 3. LETA

  • Pozornost otroka postaja vedno bolj prilagodljiva. Otrok se vse bolj odziva na nas in na druge dogodke iz okolice tudi takrat, ko se ukvarja z določeno aktivnostjo. Vedno raje posluša pogovor odraslih, sledi pa tudi nekoliko daljšim zgodbam.

OD 3. DO 4. LETA

  • Otrok se lahko hkrati ukvarja z določeno aktivnostjo ter posluša drugo osebo. Kadar posluša drugo osebo, jo mora gledati v obraz, da lahko v celoti sliši predane informacije. Pravljico lahko posluša največ 10 minut.

OD 4. DO 5. LETA

  • Otrok lahko izvaja določeno aktivnost, hkrati pa posluša tudi drugo osebo, brez da jo gleda v obraz. Posluša vedno daljše zgodbe.

OD 5. LETA DALJE

  • Otrok spretno ignorira moteče dejavnike in vzdržuje pozornost dalj časa.

Povzeto po: https://www.zd-celje.si/media/2108/zlozenka-slusna-pozornost.pdf

Jurij Globevnik
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Maribor
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Akusticni-stapedius-refleks-lastnosti-ucinek-zascitna-vloga-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

AKUSTIČNI REFLEKS – KAJ JE TO?

Akustični refleks (znan tudi kot stapedius refleks), je nehoteno krčenje mišice, ki se pojavlja v srednjem ušesu, kot odgovor na glasne zvočne dražljaje.

Ko se pojavi močen zvočni dražljaj, se mišica »stapedius« skrči. Ta utrdi verigo slušnih koščic tako, da potegne stremence stran od ovalnega okenca, mišica napenjalnega bobniča pa utrdi slušne koščice z obremenitvijo bobniča, tako da potegne kladivce v smeri srednjega ušesa. Akustični refleks tako zmanjša prenos mehanske energije v polža, kjer se ta pretvori v električne impulze, ki jih kasneje obdelajo naši možgani.

KDAJ SE REFLEKS POJAVI?

Ljudje z normalnim sluhom imajo prag akustičnega refleksa pri okrog 70 – 100dB. Ljudje s prevodno izgubo sluha (izguba zaradi težav v srednjem ušesu) imajo lahko višji ali pa celo odsoten prag akustičnega refleksa.

Prag akustičnega refleksa je običajno 10 – 20dB pod pragom neugodja – bolečine. Vendar pa prag neugodja ni pomemben pokazatelj kdaj so določene vrednosti za naš sluh škodljive. Delavci v industriji imajo običajno višji prag neugodja, vendar je zvok prav tako škodljiv za njihova ušesa, čeprav se tega ne zavedajo.

LASTNOSTI IN UČINKI

  • Krčenje stapedialne mišice se pojavi obojestransko, ne glede na to, katero uho je bilo izpostavljeno glasnemu zvočnemu dražljaju.
  • Akustični refleks nas večinoma ščiti pred zelo glasnimi nizkofrekvenčnimi zvoki.
  • Ko se akustični refleks sproži, zmanjša intenzivnost zvoka, ki se prenaša na polža, za približno 15dB.

ZAŠČITNA VLOGA

Sedaj že vemo, da ima akustični refleks zaščitno vlogo – ščiti namreč naš sluh pred prekomernimi zvočnimi dražljaji. Toda ta zaščitni učinek je žal omejen. Glede na članek: »Significance of the stapedius reflex for the understanding of speech« je latenca krčenja mišice le približno 10 ms, ponovna sprožitev refleksa pa ne more biti dosežena po 100 ms ali več. Zaradi tega nas akustični refleks ne more zaščititi pred nenadnimi intenzivnimi in hitro ponavljajočimi zaporednimi dražljaji, kot so npr. streli iz avtomatskega orožja. Poleg tega polne napetosti stapedialne mišice ni mogoče vzdrževati kot odgovor na nadaljno zvočno stimulacijo, saj dejanska napetost po nekaj sekundah pade na približno 50% svoje največje vrednosti.

REŠITVE

Ker se torej na akustični refleks, kot zaščito naših ušes pred prekomernim hrupom, ni mogoče vedno zanesti, je smiselno razmisliti o profesionalni zaščiti sluha. V našem podjetju za ta namen ponujamo individualno izdelane čepke po meri (DREVE), ali univerzalne (ALPINE/HASPRO).

Jurij Globevnik
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Maribor
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Zdravje-zascita-higiena-uses-sluh-cepki-za-usesa-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

ZDRAVJE, ZAŠČITA IN HIGIENA UŠES

Z zdravim življenjskim slogom si bomo zagotovili ustrezno imunsko odpornost, se verjetno ubranili prehlada, prav tako pa bomo poskrbeli tudi za zdravje naših ušes. Poleg uravnotežene prehrane z veliko vitamini sta pomembna gibanje na svežem zraku in redno čiščenje nosa, predvsem z usekovanjem.

Za čiščenje ušes pogosto uporabljamo vatirane paličice, vendar te niso prava izbira. Uho lahko ustrezno negujemo z oljnim pršilom, ki ga nanesemo v sluhovod. S tem ne bomo odstranili koristnega ušesnega masla, bomo pa pripomogli k boljšemu vlaženju kože in hitrejšemu odstranjevanju nečistoč iz sluhovoda.

KAKO ZAŠČITITI UŠESA PRED VODO IN HRUPOM?

Učinkovita zaščita ušes pred vodo in hrupom je zaščita s čepki za ušesa. Poznamo jih veliko vrst. Izdelani so iz najrazličnejših materialov in so najrazličnejših oblik. Najboljši so tisti, ki so izdelani po meri – s tehnologijo 3D tiskanja.

KDAJ ZAŠČITITI UŠESA S ČEPKI?

Če imate težave s sluhovodom, kot so:

  • prirojeni ozki sluhovodi, ki se radi mašijo in v katerih zastaja voda
  • trajne okvare kože sluhovoda po obsevalni terapiji zaradi malignih obolenj
  • zelo tanki bobniči
  • stanje po vstavitvi timpanalnih cevk, ki omogočajo dodatno zračenje srednjega ušesa
  • poškodbe bobniča, ki še niso bile zdravljene ali zdravljenje ni bilo uspešno
  • kronična vnetja srednjega ušesa s stalnimi predrtji bobniča
  • stanja po obsežnih operacijah na votlini srednjega ušesa

Prav tako je v redu, da ušesa zaščitimo s čepki:

  • pri negi las
  • pri plavanju
  • kadar smo izpostavljeni hrupu, ki presega 85 dB jakosti

ČEPKI ZA UŠESA IZDELANI PO MERI

  • najboljša zaščita pred vdorom vode v sluhovod
  • primerni so za plavanje, kopanje in tuširanje
  • udobje in stabilnost v ušesih
  • možnosti izbire barve
  • plavajo na vodi
  • trajni

UNIVERZALNI ČEPKI ZA UŠESA

  • dobra alternativa čepkom izdelanih po meri, če gre za začasno uporabo
  • možna izbira za različne namene (plavanje, za delo v hrupu, za spanje …)
  • so na zalogi, možno naročilo kar preko spleta

NEOPRENSKI ZAŠČITNI TRAKOVI

  • zagotavljajo zaščito pred vdorom vode v sluhovod. V kombinaciji s silikonskimi zaščitnimi čepki predstavljajo dobro zaščito za ušesa, pri čemer daje neoprenski trak dodatno zaščito.

KAKO NAJ ZA HIGIENO UŠES SKRBIJO UPORABNIKI SLUŠNIH APARATOV

Za uporabnike slušnih aparatov je pomembno, da poskrbijo za ustrezno higieno ušes, saj s tem zmanjšajo možnosti zapletov pri uporabi slušnega aparata. Priporočljivo je, da ušesa – uhelj in vhod v uho – približno enkrat na teden umijete z vodo in blagim milom. Z mehkim robcem nežno obrišite uhelj in vhod v sluhovod – do globine, kamor seže prst. Če imate zaradi uporabe slušnega aparata težave z razdraženo ali celo bolečo kožo v predelu ušesa, namesto umivanja z vodo in milom priporočamo uporabo oljnega pršila, s katerim očistite in navlažite sluhovod. Pri tem postopku previdno uporabite robec ali kos vate. Če kljub tem ukrepom težave ne izginejo v nekaj dneh, priporočamo posvet z zdravnikom.

BOLEZNI UŠES

Uho je izpostavljeno različnim zunanjim dejavnikom, ki lahko škodljivo vplivajo nanj. V poletnem času, je eden najpomembnejših dejavnikov voda, ki zaide v uho med kopanjem in lahko povzroči vnetje zunanjega ušesa oziroma tako imenovano plavalno uho.

Čeprav je šumenje in pretakanje vode v ušesu za marsikoga neprijetno, vdor vode v sluhovod sam po sebi ni nevaren, razen v zimskih mesecih, ko zaradi mokrega ušesa obstaja možnost prehlada ali vnetja srednjega ušesa, ter seveda pri vseh posebnih stanjih, na primer ob obolenjih srednjega ušesa, pogosto zamašenih ušesih in po operativnih posegih.

Vnetje zunanjega ušesa

Vnetje zunanjega ušesa lahko doleti odrasle in otroke. Z neustrezno higieno lahko povzročimo vnetje zunanjega ušesa. Pri pregrobem čiščenju z vatiranimi paličicami lahko poškodujemo kožo sluhovoda, kjer se naselijo mikrobi in jo okužijo. Lahko pa s takšnim početjem porivamo ušesno maslo globlje proti bobniču, kjer nastane ušesni čep. To je zelo dobro gojišče za mikrobe (pogosto glivice), ki ob naselitvi povzročajo vnetje. Glivice se na ušesnem čepu počutijo zelo dobro, saj imajo na voljo toploto in vlago, zato se lahko hitro razmnožujejo.

Vnetje zunanjega ušesa prepoznamo po naslednjih znakih:

  • srbečica in oteklost ušes
  • bolečina v ušesih, ki postane močnejša med žvečenjem
  • občutek zastale vode v ušesih
  • slabši sluh
  • včasih tudi gnojni izcedek iz ušesa ter povišana telesna temperatura

Vnetje srednjega ušesa

Vnetje se v srednje uho pogosto razširi prek evstahijeve cevi iz žrela oziroma nosu, lahko pa pride do nepovezanega vnetja ušesa. To stanje spremljajo bolečine v ušesu, slabši sluh in občutek zamašenosti ušesa. Dojenčki in otroci so še posebno občutljiva populacija, zato moramo pri njih še bolj paziti na zdrav imunski sistem.

Znaki, po katerih prepoznamo vnetje ušesa pri dojenčkih:

  • slabše odzivanje na zvočne dražljaje kot običajno
  • pogosto dotikanje ušes
  • povišana telesna temperatura
  • pogosto prebujanje med spanjem
  • pogostejše jokanje kot običajno

Naglušnost

Zdi se nam, da ljudje ne govorijo dovolj jasno ali da je televizijski sprejemnik prepotiho. Priporočljivo je preveriti sluh z avdiometrom. Če se ugotovi slabša sposobnost zaznavanja zvoka gre za naglušnost ali slaboslišnost. Običajno se pojavi:

  • s starostjo
  • zaradi hrupa
  • lahko pa je tudi prirojena.

Mehanska poškodba bobniča

Pritisk na bobnič lahko povzroči poškodbo ali celo predrtje membrane. Pogosto je to lahko posledica pregrobega čiščenja sluhovoda z vatiranimi palčkami. Do predrtja bobniča lahko pride tudi zaradi velikih nenadnih sunkov zvoka ali udarca z glavo in zaradi bolezni.

ZAPOMNIMO SI

  • Ušesno maslo ni umazanija, temveč koristna zaščita sluhovoda.
  • S čepki za ušesa učinkovito zaščitimo ušesa pred vodo in hrupom.
  • Obstaja več vrst čepkov.
  • Sluhovoda ne čistimo z grobimi predmeti, niti z vatiranimi palčkami.
  • Če opažamo znake za naglušnost je priporočljivo opraviti meritev sluha z avdiometrom.
slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati
Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 10 11 12 13 14 36

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1685 ocen
×
js_loader