Kategorija: Dogodki

Vsako leto 3. marca je mednarodni dan skrbi za sluh. V Slovenskih novicah si lahko preberete pogovor na to temo. Če ste zamudili nakup časopisa, preberite pogovor tukaj ali na spletni strani Slovenskih novic.

Naglušnost je navzven nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive, poudarja Franci Urankar, slušni akustik. Naglušnost, s katero se spopada več kot 500 milijonov ljudi po svetu, namreč bistveno omeji naše možnosti pri vključevanju v družbo, med najpogostejše povzročitelje težav pa spadata hrup in staranje. Jasno je torej, da se s podaljševanjem življenjske dobe povečuje tudi delež ljudi s starostno izgubo sluha, torej napredujočo zaznavno naglušnostjo na obeh ušesih. »Okvara sluha lahko nastane kjer koli na slušni poti, od zunanjega ušesa do možganskih centrov, ki procesirajo zvočne dražljaje,« pojasnjuje sogovornik.

Izgubljanje sluha je naravno in del staranja.

Hrup je velik dejavnik tveganja za naglušnost.

500 milijonov ljudi pestijo različne težave s sluhom.

»Nekatere primere naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat, predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot. Med druge povzročitelje uvrščamo različne bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost, fizične poškodbe …« Odmiranje čutnic, odgovornih za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc, se lahko zgodi že pri 20 letih in že takrat se začnejo spremembe sluha, nadaljuje: »Z leti okvara postopoma napreduje in zajame tudi področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje (za razumevanje govora). Ne slišimo telefona, ne moremo slediti pogovoru v družbi. Izgubi sluha je pogosto pridruženo šumenje (tinitus), ki je za nekatere celo bolj moteče kot sama naglušnost.

Spremembe sluha se lahko pojavijo že zelo zgodaj.

Naglušnost običajno močno oteži sporazumevanje z okolico, ljudi vodi v socialno izolacijo, depresijo, poveča se tudi tveganje za demenco.« Drugi najpogostejši vzrok za nastanek naglušnosti je hrup, opozarja: »Izpostavljenost hrupu lahko trajno poškoduje sluh. Hrup je lahko prisoten doma in na delovnem mestu. V nekaterih poklicih, kot so industrijski delavci, glasbeniki, gasilci, kmetje ali delavci v gradbeništvu, so lahko velik del delovnega časa izpostavljeni visokim ravnem hrupa. Hrupu smo izpostavljeni tudi doma, denimo napravam, kot so sušilnik za lase, sesalnik, predvajalniki glasbe, kosilnica.«

Čedalje glasnejši televizor

A kot rečeno, izgubljanje sluha je naravno in del staranja. Do starosti 60–65 let doživi že okoli 30 odstotkov ljudi izgubo sluha, ki že pomembno vpliva na sposobnost poslušanja vsakodnevnih zvokov, kot je na primer govor. Izguba se kaže različno – od omejenega poslušanja tišjih zvokov ali slabšega razumevanja govora do popolne gluhosti: »Podatek, da zaznamo zvok do frekvence 20.000 Hz, je treba sprejeti z zadržkom, saj velja za mlade ljudi. Z leti se meja, ki je dokaj zabrisana, premika k vse nižjim frekvencam in se po sedemdesetem letu premakne tudi pod 8000 Hz. Poleg zmanjšanega zaznavanja zvoka se običajno zmanjša tudi razlikovanje zvokov. To pri poslušanju radia včasih ne moti veliko, ker lahko povečamo jakost, bolj je moteče pri pogovoru dveh ali več ljudi v množici. Soglasnike p, t, k, f, s prepoznamo predvsem po njihovih sestavinah z visoko frekvenco in tudi nižjo jakostjo. Zato jih v starosti najprej slabše slišimo.« Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji kot pa naglušni sam. Ta večkrat krivi druge, da govorijo tiho, in jih mora večkrat prositi, da ponovijo povedano. Sporazumevanje z okolico je oteženo. Ljudje postajajo depresivni, poveča se tudi tveganje za demenco.

Velikokrat se zgodi, da ne razume pogovora ali pa ga razume drugače kot preostali, sklene slušni akustik: »Težave s sluhom se največkrat pokažejo kot nezmožnost slišanja nekaterih zvokov ali kot mešanje nekaterih zvokov. Naglušne osebe lahko slišijo povedani stavek, vendar ga ne razumejo. Bližnji jih, denimo, tudi opozarjajo, naj utišajo TV-sprejemnik, naglušnemu pa se zdi, da je ta primerno glasen. Mnogi tudi večkrat uravnavajo zvok slušalke in zvonjenja na telefonu. Na težave s sluhom opozarja tudi tinitus, šumenje, piskanje ali žvižganje v ušesih. Nekateri imajo občasno tudi motnje ravnotežja, ki je prav tako povezano s sluhom; če so težave čedalje pogostejše, je potreben pregled pri specialistu ORL.«

Ema Bubanj

https://www.slovenskenovice.si/stil/zdravje/naglusnost-vodi-v-izolacijo/

UVOD V POGOVOR S FRANCIJEM URANKARJEM NA SPLETNEM SEMINARJU: TVOJ SLUH, TVOJA ODGOVORNOST

Podjetje AUDIO BM ima 14 slušnih centrov po vsej Sloveniji. Najdete jih tudi na spletu. Združujejo mladost in tradicijo, saj ima direktor Franci Urankar, s katerim se bom pogovarjala v nadaljevanju, na področju slušnih aparatov že 29 let izkušenj. Z njim v ekipi je še 21 mladih in zagnanih sodelavcev. Izobražujejo se tako doma kot v tujini, da so na tekočem z najnovejšimi tehnologijami in novimi spoznanji. Zavedajo se, da napačno izbran ali napačno prilagojen slušni aparat lahko naredi več škode kot koristi. Poleg slušnih aparatov ponujajo tudi veliko izbiro tehničnih pripomočkov, ki so opredeljeni v zakonu o izenačevanju možnosti invalidov.

Za ogled pogovora kliknite spodaj. Če rajši berete, je celoten pogovor objavljen tudi v besedilni obliki.

POGOVOR

Gospod Franci Urankar, dober dan. Greva kar konkretno v najino debato. Ko oseba pri ORL specialistu prejme dokumentacijo za slušne aparate, kaj naj potem naredi?

Naj bo odgovorna, naj premisli, kaj želi naprej doseči ali samo slediti nekim napotkom »pojdi, pa si uredi…« ali želi dejansko bolje slišati. Sama pravila pravijo, da je treba obiskati s prejeto dokumentacijo tistega dobavitelja, ki ima podpisano pogodbo z zavarovalnico. Ta pravila so zelo jasna, sprejeta so bila decembra 2012 in so dosegljiva tudi na spletnih straneh, torej avdiogram, izvid in tudi ostalo dokumentacijo prinesti dobavitelju, ki si ga oseba izbere.

Pri koliko dobaviteljih lahko nekdo testira slušne aparate?

Pri čim več. Lahko obišče enega, vemo, da to zna biti naporna pot, ampak ta omejitev ne obstaja. Res je, da zdravnik specialist izda naročilnico, na kateri je opredeljen ušesni vložek, za testiranje slušnih aparatov je pogoj, da je tudi v ušesu ustrezna rešitev. Včasih se kar po domače reče oliva, to je marsikaj. Ampak če pri dobavitelju, ki si ga nekdo izbere prvega, da testira, zaključi postopke testiranja, lahko obišče drugega s kopijo naročilnice, kajti s tem se izkaže, da je v postopku testiranja. Na koncu, ko bo postopek testiranja zaključen in bo oseba sama izbrala, kje bo slušni aparat nabavila, bo pa od tistega dobavitelja tudi prejela potrdilo. O postopkih bi omenil še to, da marsikateri ljudje pridejo najprej v slušni center, kjer tudi mi v kontroliranih pogojih, torej v tihih kabinah z avdiometrom preverimo sluh. Nikoli, nikdar, tudi če kdo želi, vpraša, potem ni prodaje slušnega aparata, kajti to ni diagnostični pregled, mi ne postavljamo indikacij, da je slušni aparat prava izbira, ampak informiramo osebo, da mora obiskati osebnega zdravnika, specialista, ki bo, kot je prof. Battelino povedala, dalje presodil, katera varianta rehabilitacije bo primerna.

Na kaj moramo biti še pozorni, ko se odločamo za dobavitelja? Verjetno ljudje izberejo tistega, ki je v bližini njihovega doma?

Ja, običajno, lahko rečem, da je tako. Bi pa zdaj izpostavil, da je tudi današnje srečanje z naslovom Tvoj sluh, tvoja odgovornost, pravzaprav že odgovor na to. Bodimo odgovorni pri izbiri. Ali ima ta bližnji, morda ne najbližji ponudnik tudi servis, ali ima usposobljen kader, ki je dosegljiv, kadar ga oseba potrebuje, ne pa: Pridite naslednjič, danes ne delamo tega, onega. Tudi formalno je določeno, da mora biti slušni akustik v slušnem centru dosegljiv vsak dan med tednom najmanj sedem ur. Tudi to, da ima ponudbo več blagovnih znamk. Včasih moramo kaj več poskusiti, ni nujno, da moramo zato obiskati drug naslov, da lahko tehtamo, kaj je za nas bolje. Tudi mi kot slušni akustiki včasih nimamo odgovora na to, zakaj neko ime slušnega aparata dejansko nudi boljše zadovoljstvo in rezultat kot drugo, pa tudi če primerjamo tehnične lastnosti, ni vse v tem.

Ali je dovolj, da testiramo le eno blagovno znamko aparatov, ali je pomembno, da testiramo različne blagovne znamke?

Lahko se posreči in je dovolj. Tukaj je zelo pomembno, da slušnemu akustiku oseba pove, kaj pričakuje, kakšen je življenjski slog, namreč slušni aparat je lahko napačno izbran, pa je blagovna znamka prava. Zelo pomemben je pogovor in nekako iskati in testirati različne možnosti. Predlagamo kaj več poskusiti kot samo eno.

Koliko časa pa naj poteka testiranje slušnega aparata?

Formalno je določeno 14 dni do tri mesece, ampak lahko rečem, da je to črka na papirju, kajti vsak človek je zgodba zase. Nekateri imajo od prej slušne pripomočke in so navajeni poslušati s slušnimi aparati. Seveda je njim lažje, nekaterim tudi ne, saj so nečesa vajeni. Rečemo, navada je železna srajca. Tudi za marsikoga tri mesece ni dovolj, kljub temu, da aktivno sodeluje s slušnim akustikom, prihaja na kontrole, še išče boljše rezultate, kar želimo vsi. V tem primeru včasih tudi prosimo za podaljšanje termina pri ORL ambulanti, zato da sama kontrola sledi šele potem, ko je nekdo usposobljen, ko so rezultati, ki si jih vsi želimo.

Kaj sploh pomeni testirati slušne aparate? Kaj je tisto, kar mora človek v tem času ugotoviti?

Na začetku si je potrebno postaviti neke cilje, ki v dialogu z akustikom in s specialisti že izvemo, kje si neke realne možnosti. Tehnika omogoča marsikaj, oglasi omogočajo, pravijo, da je mogoče še več. Včasih je težko soditi, kaj je realno možno. In testiranje slušnih aparatov dejansko pomeni biti aktiven, se tudi rekreiramo, poslušamo recimo gledališko predstavo, kot je bilo omenjeno s strani g. Martina. Skratka, tam, kjer največ smo in tako kot živimo, tam moramo doseči izboljšanje, sicer resnično slušni aparat ne bo na ušesih.

Zanima me, kdo krije stroške testiranja?

Stroškov testiranja v bistvu ni. To je morda težko verjeti, vendar zelo redko je to povezano s stroški, če odmislimo stroške, morda potovanje, da nekdo mora sesti v avto ali javni prevoz in se odpeljati do svojega slušnega akustika. Praviloma pa je tako, da naročilnica, ki je bila izdana s strani ORL specialista, zadošča za testiranje slušnih aparatov. Na strani dobavitelja pa je, če morda vendarle nekaj tudi zaračuna, tudi po pravilih je skladno, na primer če nekdo ima željo testirati vušesni slušni aparat oziroma nositi, je najbolje, da si tudi takšnega po meri izdela. To je lahko povezano z manjšimi stroški, saj je tudi tako, da je v ohišje, ki je votlo, prazno, potrebno vgraditi elektroniko in to dejansko ni pokrito s strani naročilnice, ki jo izda specialist.

Če poveste samo na kratko, na koliko časa je človek upravičen, da zamenja slušni aparat?

Trajnostne dobe so predpisane s strani zdravstvene zavarovalnice, ki tudi prispeva na vsakih 6 let za odraslo osebo vrednost do cenovnega standarda 300 evrov po slušnem aparatu. Če je otrok mlajši od 6 let, je to na dve leti, med 6 in 15 let pa je tri leta ta trajnostna doba minimalna. Uporabnik lahko nosi slušni pripomoček tudi dlje, če ne želi zamenjave, praviloma pa kar želijo čim prej poseči po novih rešitvah, ki so v današnjem času dosegle velik napredek.

Ravno to me zanima. Kakšna je tista razlika med standardnim aparatom, ki ga krije zdravstvena zavarovalnica, in nadstandardnim, ki ga človek mora doplačati?

Razlike so precejšnje. Zdaj bi lahko na svojem primeru pokazal, kako vas poslušam. Poslušam vas v glavi s pomočjo slušnih aparatov, ki jih imam na ušesu. Zdaj ne vem, če se bo to videlo, če imate cel zaslon. Skratka, v ušesu imam slušna aparata z brezžično povezavo povezana s prenosnim računalnikom. Tega običajno standardni slušni aparati ne omogočajo. Prav tako, ko se gibam po prostorih ali grem na cesto, poslušam glasbo, samodejnost. Slušni aparat prepoznava slušna okolje in jih tudi prilagaja, ne da bi moral poseči po tipkah ali po daljinskem upravljalniku ali telefonu, s katerim tudi lahko upravljamo ali nadzorujemo slušne aparate.

Zanima me kakšni slušni aparat priporočate oziroma glede na kaj svetujete človeku kakšnega izbrati?

Slušni aparati naj bodo odgovor malo na želje, predvsem pa najprej na sluh, naglušnost, da ustrezajo s te plati. Namreč, marsikdaj pride oseba, ki ima v sebi idejo, morda sliši od koda, takšen slušni aparat želim tudi jaz. Ne vem, obstajajo večji, manjši, ali če pokažem drugače, je izbira aparatov pestra. Kakšnega izbrati? Vsak ima svojo zgodbo, zato tukaj mora slušni akustik predstaviti različne možnosti, mora pojasniti, zakaj je neka izbira dobra, pluse in minuse, ker so to dolgoročne odločitve in mi ne moremo pričakovati, da bi nekdo, preden pride, imel realno sliko, kaj je primerno zanj. Torej, spet dialog, slušni akustik, izkušnje. Mnenje drugih morda kasneje, vsak ima svojo zgodbo.

Danes smo iz osebnih zgodb tudi slišali, da ljudje odlašajo s tem, da pridejo k vam. Morda tudi vsak nima najboljše izkušnje. Tudi takšne zgodbe poznamo: Sem le dal aparat gor, pa nisem z njim slišal. Je torej še kakšen napotek, je pomembna vztrajnost?

Pomembna je vztrajnost, pomembno je tudi opraviti s temi predsodki, ki so bili že omenjeni, ki nas ovirajo pri sprejemanju teh odločitev, Tipičen primer je tudi moja mama, 83 let ima. Pred leti je prejela slušne aparate, v sebi pa: Saj jih še ne rabim. Kljub temu, da smo jo opozarjali, kako nas ne posluša in narobe odgovarja. Lahko povem, da tudi napredek tehnologije je tisti, ki pomaga starejšim, da se lažje soočijo s tem, kajti tehnologija je postala bolj preprosta. To pomeni, za poslušanje televizije, za prostoročno telefoniranje pravzaprav uporabniku ni potrebno nič storiti, pa sliši in razume mnogo bolje kot nekoč. Tako da slišimo zgodbe nekaterih: Nekoč sem poskusil slušni aparat, ni v redu, slišal sem, nisem razumel, moti to in ono. Naj si dajo vsaj drugo priložnost, kajti če za sluh ne bodo skrbeli, je kot če se ne gibamo, ni kondicije. Naš sluh bo vedno bolj »len« in bo potem spet težje poslušati in razumeti, kajti zvoki bodo iz naše podzavesti, če povem po domače, šli.

Zdaj morava počasi zaključiti, pa vendarle imam še eno vprašanje. Zanima me kako je z vzdrževanjem slušnih aparatov. Če lahko bolj na kratko, ker imava potem še vprašanja gledalcev?

Vzdrževanje ni težko. Treba se je odgovorno držati navodil, ki jih uporabnik prejme on prejemu aparata v pisni obliki kot tudi ustnih napotkov slušnih akustikov. Treba je poskrbeti za čistočo, rešitev je lahko prepihati ušesni vložek, ga oprati v lončku. Pri vsakodnevni uporabi aparata na ušesu je lahko to dodatno sušenje z napravami, ki so za tak namen. Ali ko ga odložimo v polnilnik za nočno polnjenje, seveda za izvedbe, ki nimajo baterij, je v taki štalici lahko tabletka, ki poskrbi za sušenje čez noč. Priporočamo letni obisk slušnega akustika, kajti leto je hitro naokrog in morda so določene stvari za preveriti, zaradi nastavitev in zaradi zanesljivejšega delovanja v letih, ki prihajajo.

Postavila bom še dve vprašanji in lepo prosim na kratko. Če je možno, lahko poveste, koliko stane slušni aparat z bluetoothom?

Ja, dobro vprašanje. Bom dal še en tak odgovor. Recimo, da je za dva slušna aparata, za par, doplačilo 1000 evrov. Za takšno izvedbo je dovolj že manj, ampak to pomeni, da na dan, ko gledamo za 6 let vnaprej, damo pol evra. Če bi v šestih letih dali le pol evra na stran, imamo slušne aparate, ki nam omogočajo bluetooth, ki jih lahko brezžično povežemo s televizijo. Če si mene zdaj predstavljate, da sem pravzaprav talevizija in ne glede na to, če se oddaljim iz dometa kamere, vi mene slišite enako, ker oddajnik deluje in tako pride zvok v slušne aparate osebe brez žic. Torej nekaj sto evrov, ker je odvisno od blagovnih znamk, so te rešitve že na voljo. Bluetooth omogoča tudi prostoročno telefoniranje, a ne pri vseh modelih brez dodatnih naprav. Morda bi dodal samo še komentar, da mnoge naprave, ki so tekom let bile, so že omogočale brezžično povezovanje. To, kar natikam okoli vratu, se nekako ni obneslo, ker je treba uporabniku nekaj nositi okoli vratu ali pripenjati na oblačila. Sedanja tehnologija omogoča, da so brezžično povezani, kot omenjate bluetooth. Tako kot imam jaz zdaj po računalniku povezan zvok. Skratka, dostopno.

Čisto na kratko, lepo prosim. Zanima me, če je možno, da se tudi vušesni aparati povezujejo preko bluetootha z računalnikom, telefonom?

Ja, zadnje generacije ja, ni pa bilo to možno še pred dobrim letom nazaj.

Potem pa me zanima samo še to, ali odsvetujete, da bi človek imel na enem ušesu vušesni aparat, na drugem pa zaušesni? Torej, da sta različna.

Odsvetujem iz več razlogov, ker tudi sama akustika, namreč naš uhelj je tudi akustični element in potem kje je namestitev mikrofonov, kako to deluje, da je čim bolj naravno, naj bo izenačeno levo in desno. Tudi po obliki.

Hvala lepa g. Urankar, za ta informativni pogovor. Če strnem, nikar ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten aparat. Nikakor pa ne odlašajte!