SVETOVNI DAN SLUHA, ki ga obeležujemo 3.3., letos poteka pod sloganom Svetovne zdravstvene organizacije: »Oskrba ušes in sluha za vse!« Letošnja tema Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije »Ne zamenjaj sluha za kratkotrajni užitek« pa je osredotočena na pomen preprečevanja okvare sluha tistih, ki so vsakodnevno izpostavljeni preglasnim zvokom.
Izguba sluha je pogosta težava, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Lahko ga povzročijo različni dejavniki, kot so dolgotrajna izpostavljenost glasnim zvokom, starostna izguba sluha in nekatera zdravstvena stanja. Med najpogostejšimi simptomi izgube sluha je tinitus, vztrajno občasno ali stalno piskanje, zvonjenje in šumenje v ušesih, ki ga v okolici ni.
»Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije v zadnjih nekaj letih zaznavamo vedno večje število oseb z izgubo ali okvaro sluha. Vedno več mladih in oseb v zrelih letih se sooča z okvaro sluha, največkrat zaradi preglasnega dolgotrajnega poslušanja s pomočjo slušalk. Zaradi obremenitev sluha v službenem času se veliko zaposlenih sooča s poklicno okvaro sluha, ki jo država še danes ne priznava kot poklicno bolezen. Žal pa se je predvsem v zadnjih nekaj letih kot eksplozija razširil pojav tinitusa, ki je lahko posledica kratkotrajnega in močnega glasnega audio impulza. Prvi korak k zmanjšanju okvar sluha je v zavedanju, da živimo v prehrupnem svetu ter da je najboljša zaščita zmanjšanje vpliva na sluh in ustrezna zaščita s čepki. Ljudje ne poznamo več tišine in se je pravzaprav že kar bojimo. Navajeni smo na hrup, ker je postal naš vsakdan,« je dejal sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart.
Za mnoge mlade odrasle je stik z glasnimi zvoki neizogiben. Del našega vsakdana so slušalke, s katerimi poslušamo predavanja v šoli, službene sestanke na daljavo, glasbo in videoposnetke na socialnih omrežjih ter zvočniki v avtomobilih, klubih, na koncertih in javnih prireditvah. Ne moremo se izogniti niti hrupu na delovnem mestu in v prometu ter hrupnemu onesnaževanju v okolju in doma. V teh situacijah je pomembno sprejeti preventivne ukrepe. Na srečo obstaja več korakov, s katerimi lahko zaščitimo svoj sluh in preprečimo njegovo izgubo.
Pomembno je, da vedno nosimo zaščito za ušesa, če smo v glasnem okolju in poskrbimo, da je glasnost glasbe in drugih zvočnih naprav na varni jakosti. Ušesni čepki in glušniki pomagajo zmanjšati intenzivnost zvočnih valov, ki vstopajo v uho in zmanjšajo tveganje za poškodbe sluha. S temi preprostimi koraki lahko preprečimo tinitus in druge s sluhom povezane težave.
Hrupno ali preglasno okolje ima lahko dolgoročen vpliv na naš sluh. Posledice nezdravljene izgube sluha pa so daljnosežne in lahko resno vplivajo na kakovost življenja. Izguba sluha lahko povzroči zmanjšano uspešnost med izobraževanjem, težave pri komuniciranju ter občutke izolacije in depresije. Poleg tega lahko izguba sluha povzroči kognitivni upad in celo zgodnjo demenco. Zato je ključnega pomena, da razumemo pomen zaščite in zmanjšamo tveganje za izgubo sluha.
Razumevanje in varovanje sluha izboljša kakovost življenja in mlade odrasle spodbuja, da bolj cenijo glasbo in druge zvoke. Prav tako pomembno je, da redno preverjamo svoj sluh, saj lahko s tem zgodaj odkrijemo znake okvare sluha. Z upoštevanjem potrebnih previdnostnih ukrepov lahko zagotovimo, da bodo naša ušesa ostala zdrava in optimalno delovala še vrsto let.
Z ozaveščanjem, izobraževanjem drugih in sprejemanjem potrebnih ukrepov za zaščito ušes lahko vsi nekaj spremenimo. Združimo moči ob svetovnem dnevu sluha in pomagajmo širiti glas o pomembnosti varovanja našega zdravja. Skupaj lahko spremenimo in pomagamo zaščititi prihodnost sluha.
Zaščitite svoj sluh, preprečite tinitus
Tinitus prizadene mnoge ljudi vseh starosti. Zanj je značilno zvonjenje, brenčanje, šumenje ali drug fantomski zvok v ušesih. Hrup je lahko občasen ali neprekinjen, je lahko blag ali močan. Čeprav zdravila za tinitus ni, obstajajo načini, kako ga obvladati.
Tinitus lahko povzroči več različnih stvari. Najbolj pogosti vzroki so izpostavljenost glasnim zvokom, okužba ušes, poškodba glave ali vratu, kopičenje ušesnega masla, stranski učinki nekaterih zdravil in s starostjo povezana izguba sluha. Pomembno je vedeti, da tinitus ni bolezen, ampak simptom.
Tinitus in težave s sluhom so vse večja skrb pri mlajših ljudeh. Nedavna študija je pokazala, da 1 od 5 mladih odraslih, starih med 18 in 34 let, trpi za obliko tinitusa, 1 od 10 teh pa ima tudi težave s sluhom. Najpogostejši vzrok za tinitus in izgubo sluha v tej starostni skupini je izpostavljenost glasnim zvokom, kot sta glasba in eksplozije. Veliko mladih vsakodnevno uporablja slušalke in so tako izpostavljeni nenehnim zvokom, ki lahko s prekomernim poslušanjem privedejo do okvare sluha.
»Danes življenje od slehernika zahteva hiter tempo. Bodisi na delovnem mestu bodisi v prostem času. Noro drvimo skozi čas in za dosego ciljev nemalokrat pozabimo nase. Po napornem dnevu si radi privoščimo dober glasen koncert, ki nam z lahkoto izbriše stres, nabran prek napornega dneva. Na žalost pa ima seštevek izčrpanosti in izpostavljenost prekomernemu hrupu lahko nepopravljive posledice. Ena izmed takih je tinitus, ki ga ljudje opisujejo kot piskanje, šumenje ali brnenje, s katerim se kronično sooča kar 5 % celotne populacije. To je zgolj ena zgodba, ki lahko pripelje do tinitusa, le-teh je namreč precej. Čas je, da se v življenju ustavimo in zaščitimo tisto, kar je zaščititi mogoče. Naj ne bo cilj pri tem odrekanje, ampak prilagajanje. Kompromisi so tisti, ki nam bodo omogočili kakovostnejše življenje. In to je tudi miselnost, ki jo zasledujemo pri projektu Skrb zase ob tinitusu. S pomočjo vedenjsko kognitivne skupinske terapije ljudi naučimo živeti s tinitusom. Stiske, ki jih ljudje s kroničnim tinitusom doživljajo, so namreč lahko zelo velike. Nekatere potisnejo tudi do roba. Vse, ki vas muči ta nadležni simptom, vabim, da obiščete našo spletno stran skrbzase-tinitus.com, kjer si lahko še bolj podrobno preberete o našem projektu in načinih kako kljub tinitusu živeti bolj kakovostno življenje,« je povedala vodja projekta Skrb zase ob tinitusu na ZDGNS Teja Pahor Moder.
Tinitus in izguba sluha lahko torej resno vplivata na kakovost življenja. Pojavijo se lahko težave s spanjem, koncentracijo in komunikacijo z drugimi. Ljudje doživijo depresijo, tesnobo in socialno izolacijo.
Poskusimo se izogibati hrupnemu okolju in nosimo zaščito za ušesa, ko smo izpostavljeni glasnim zvokom. Prav tako sta pomembna kvalitetno spanje in zmanjševanje stresa.
Če sprejmemo ukrepe za obvladovanje teh stanj, je mogoče živeti polno in prijetno življenje. Če živimo s tinitusom ali okvaro sluha, je vsekakor dobrodošel posvet pri svojem zdravniku in pogovor o možnostih zdravljenja.
Dejstva o tinitusu
Tinitus prizadene približno 15 odstotkov odraslih (v Sloveniji torej 300 tisoč ljudi).
Tinitus povzroči, da slišite zvoke, ki jih v okolici ni.
Ni nenavadno, da doživite začasen napad s tinitusom.
Pomembno je vedeti, da tinitus ni bolezen ampak simptom.
Kajenje cigaret lahko poslabša tinitus.
Stanje je lahko začasno ali kronično.
