Kategorija: Dogodki

Okvara sluha vpliva na razumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij. Zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo in kakovost življenja. Zato je smiselno, da ob motnjah sluha obiščemo strokovnjake in skupaj z njimi odpravimo težave.

Dlje trajajoča nerehabilitirana naglušnost pomeni, da možgane vsak dan prikrajšamo za številne naloge in informacije, ki do njih pridejo po slušni poti. Zaradi neaktivnosti se učinkovitost prepoznavanja slušnih dražljajev zmanjšuje. Dlje ko traja naglušnost, težje se je pozneje spet privaditi na svet zvokov, pravijo specialisti za ušesne bolezni. Dejstvo je, da če v primeru naglušnosti ne ukrepamo, ima to lahko številne negativne vplive v komunikaciji ter tudi na socialnem in čustvenem področju. Prav tako pa je nerehabilitirana naglušnost v srednjih letih povezana z večjimi možnostmi zmanjšanja kognitivnih sposobnosti in demenco v poznejših letih.

VPRAŠAJMO STROKOVNJAKA

Slušni aparati danes marsikomu, ki ima težave s sluhom, omogočijo, da normalno sliši. Prav tako mu precej pomagajo premagati težave, ki jih ima zaradi slabega sluha. V Sloveniji ima zavarovana oseba pravico do slušnih aparatov za eno ali obe ušesi, odvisno, če gre za enostransko ali obojestransko naglušnost, ki je z zdravljenjem ni mogoče izboljšati in če se z uporabo slušnih aparatov doseže zadovoljivo izboljšanje.

Vsekakor je za pravilen pristop k reševanju težav s sluhom potrebna strokovna obravnava, pravi Franci Urankar, direktor AUDIO BM slušni centri. »Slušne aparate izbirajte izključno v slušnih centrih, kjer delajo strokovnjaki, slušni akustiki, usposobljeni za slušne aparate. Z napotnico osebnega zdravnika obiščite specialista otorinolaringologa, ker boste opravili vse potrebne preiskave sluha. Če so izpolnjene indikacije, vam bo specialist ORL izdal ustrezno naročilnico za slušne aparate, s katero boste obiskali dobavitelja. Prosta izbira dobavitelja slušnih aparatov je vaša pravica, zato se sami odločite, katerega boste obiskali. Nič ne bo narobe, če jih obiščete več in se odločite za tistega, ki je najbolj strokoven in si je pripravljen vzeti čim več časa za vas, » pove sogovornik in opozori, da je pri tem treba biti pozoren tudi na ceno, servis, način izdelave ušesnih vložkov po meri in možnost brezplačnega testiranja. »Če vam prodajalec tega ni pripravljen omogočiti, išče izgovore ali vas poskuša prepričati za določen model, ne da bi ga prej imeli na brezplačnem preizkusu, pojdite drugam. Za optimalno izbiro in nastavitev slušnih aparatov boste morda morali slušnega akustika obiskati večkrat, zato je pomembno, da so lokacije slušnih centrov dostopne in čim bliže vašemu domu.«

CENE SLUŠNIH APARATOV

V Sloveniji je do brezplačnega standardnega slušnega aparata upravičen vsak, ki ima urejeno osnovno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Kot pravi sogovornik, so slušni aparati danes dostopnejši, kot bi lahko mislili. »Slušnih aparatov, ki ne presegajo cenovnega standarda, ki znaša približno 300 evrov za en oziroma 600 evrov za dva slušna aparata, ni potrebno doplačati,« pojasni Urankar in dodaja, da je cena slušnih aparatov odvisna predvsem od tehnološke izpopolnjenosti in funkcij posameznega modela.

Ne glede na to, da je pri nas cenovni standard za slušne aparate nespremenjen že več kot 15 let in ne zadošča za pokritje vseh stroškov zmogljivejših izvedb, so vseeno dostopni, saj so njihove cene v Sloveniji precej nižje, kot za enake modele veljajo v tujini, pove sogovornik in svetuje, da ponudbo in pogoje financiranja preverimo pri več dobaviteljih.

»Če izberete slušne aparate z doplačilom, doplačate razliko med cenovnim standardom do polne cene. Pri dobaviteljih, ki zagotavljajo več blagovnih znamk, je praviloma na voljo večja izbira standardnih in nadstandardnih slušnih aparatov,« pravi Urankar.

Slušni aparati so danes že tako tehnološko napredni in prijazni do uporabnika, da ga lahko vsak, ki ga potrebuje, tudi brez težav uporablja. Danes najmanjši slušni aparat ni večji od kavnega zrna. Večina slušnih aparatov deluje samodejno, programirani pa so za vsakega uporabnika posebej, zato je tudi ravnanje z njimi enostavno. Slušni aparat je namreč miniaturni ojačevalec zvoka, ki ga v osnovi sestavljajo mikrofon, zvočnik in ojačevalec, ki ga napaja majhna baterija ali akumulator. Sodobna digitalna tehnika slušnega aparata omogoča kakovostno zaznavanje zvoka in razumevanje govora tudi v hrupnem okolju celo pri težji okvari sluha. Prav tako slušni aparat izboljša komunikacijo naglušnega in s tem tudi njegovo kakovost življenja.

DOLGOROČNA ODLOČITEV

Sluh je preveč pomembno čutilo, da bi ga zanemarili, pravi sogovornik. »Če opažate, da slabše slišite, obiščite osebnega zdravnika in prosite za obravnavo pri specialistu otorinolaringologu. Informativno vam sluh lahko izmerijo tudi v nekaterih slušnih centrih. Težav s sluhom ne rešujte sami in predvsem ne posegajte po pripomočkih in čudežnih kapljicah iz katalogov, supermarketov ali spletnih trgovin. Vsako izgubo sluha je treba obravnavati strokovno, kajti le tako se lahko poišče ustrezna rešitev. Bodite previdni, ko se odločate, kam po slušne aparate. Pred odločitvijo preverite ponudnika, reference, vprašajte strokovnjake … Preverite, kako je s prisotnostjo usposobljenih slušnih akustikov. So tam vsak dan? Pri nekaterih ponudnikih usposobljeni slušni akustiki niso vedno na voljo oz. jih nadomeščajo neusposobljene osebe. Tako nista zagotovljena oskrba in reševanje težav, ki se lahko pripetijo kadarkoli,« pravi Franci Urankar in dodaja, da je izbira slušnih aparatov dolgoročna odločitev, zato se dobro prepričajte, da izbire pozneje ne boste obžalovali. Dejstvo je namreč, da če smo naglušni in bomo (pre)dolgo odlašali z odločitvijo za preizkus sluha in uporabo slušnih aparatov, se nam bo sluh še dodatno poslabšal, ker se bodo možgani odvadili poslušanja in razločevanja besed.

Članek je bil oktobra 2020 objavljen v AKTIVNI & ZDRAVI, prilogi Dela in Slovenskih novic.

Ko je Andraž posnel in objavil video o tem, kako je, če si naglušen oz. skoraj gluh, predvsem pa o tem, kako naglušne sprejema družba, se vas je javilo zares ogromno z enakimi ali podobnimi težavami. Istočasno se nam je ponudila neverjetna priložnost, stekli so vsi potrebni postopki za pridobitev slušnih aparatov in Andraž zdaj sliši bolje kot kadar koli prej v najini 16-letni zvezi.

Da, skupaj sva že dolgih 16 let in pol, kar je več kot polovica mojega življenja. S sluhom ima težave že dlje, tako da je slabo slišal že, ko sva se spoznala. A seveda tega nisem takoj zaznala. Kdo bi se koncentriral na njegov sluh, karirasta modra srajca, skejterski čevlji in oranžni skodrani lasje so bili vse, kar so lahko moji možgani tedaj sprocesirali. Vsako misel so tako ali tako preglasili metuljčki v trebuhu … Res pa je, da je znal težave s sluhom tudi zares dobro prikrivati. Če česa ni slišal, je situacijo obrnil na hec, s humorjem se je vedno rešil iz zagate, sčasoma se je zelo dobro naučil brati z ustnic in razvil je sistem, kako sodelovati v pogovoru, kljub temu da je polovico zadev preslišal. Izoblikoval je generične odgovore na vprašanja, da ni izpadel »buček«, kot temu reče sam.

Pred približno 10 leti pa se je situacija poslabšala do te mere, da je bila zaradi naglušnosti motena socialna interakcija, začel se je izločati iz družbe in že običajen splet okoliščin je bil zanj lahko izredno neprijeten, na primer, če je bilo treba naročiti pico po telefonu. Bližnjim prijateljem in družinskim članom se je še dalo dopovedati, da zelo slabo sliši, a tudi nam, priznam, je komunikacija z njim predstavljala vedno večji stres. Treba je bilo povzdigniti glas, včasih celo vpiti in živčnost je bila prisotna na obeh straneh: on ni slišal, mi smo se drli.

Takrat se je na dolgotrajno prigovarjanje družine odločil za pregled na ORL v Celju in kasneje je sledila operacija na desnem ušesu. Pred operacijo sem ga spodbujala, želela sem, da bolje sliši, da se izboljša kakovost njegovega življenja…a nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sem po 3 urah vožnje v Celje z nasmehom vstopila v njegovo bolniško sobo. Nepremično je ležal na hrbtu, oči zaprte, odgovarjal je kratko in tiho. Vsak premik, že samo tren očesnega zrkla, je pomenil dolge minute vrtenja v njegovi glavi. Težko mi je bilo, njemu pa še težje. Praktično eno celo leto se po operaciji ni pobral. Ni mogel voziti avta in niti kolesa, če je obrnil glavo, se mu je namreč zvrtelo. Sluh se je sicer nekoliko izboljšal, a več kot 6-urna splošna anestezija (ki je bila sicer nepričakovana, operacija naj bi vsega skupaj trajala 2 uri) je pustila posledice. Manjše luknje v kratkoročnem spominu, izpadanje las in še kaj. Ne vem sicer, ali je ta informacija zapisana v kakem od izvidov, morda mu je zdravnik to omenil na kakem pregledu, a jasno in glasno njemu in nam nihče ni razložil, da taka operacija ne pomeni doživljenjske povrnitve sluha. Vmes je sicer skoraj popolnoma oglušel tudi na levo uho, a ko je začelo znova pešati še desno, že operirano, je bil šok še toliko večji. Šele zdaj, na ponovnih pregledih, so zdravniki povedali, da je 10 let zelo lepa doba, da več od take operacije že ne moreš pričakovati.

Midva sva vmes seveda normalno živela, polno življenje, bi lahko rekli. Služba, potovanja, prvo skupno stanovanje in poroka. Nato pa je počasi prišla še najina mala Julija. Ko sem že bila noseča, se je Andraž odločil, da bo dokončal maturo, otrok se menda ne bo rodil v »neizobraženo« družino. In ko je prišel čas za slušno razumevanje pri angleški maturi, je človek tam dosegel eno samo točko. Ker vem, da mu angleščina ne predstavlja težav, sem ga vprašala, kaj za vraga se je zgodilo. »Bod vesela, da je ena pika. Pa še to se mi je posral, ker sem reševal na blef.«

Takrat je bilo jasno, da je življenje zaradi naglušnosti znova postalo precej oteženo. Že vsakdanja opravila so postala pain in the ass. Če sem na stranišču ostala brez WC papirja, sem raje s pos*ano ritjo šla do omare po novo rolico, klicanje in dretje je namreč le redko obrodilo sadove. Kar se ljudem običajno ne zdi nič takega, je pri nas doma postalo misija nemogoče. Če opišem par banalnih primerov: v avtu je pri vožnji nekaj škripalo, če sem ga spraševala, kaj je to, je samo zamahnil z roko in dejal, da on nič ne sliši; šepetanje v javnosti ali v času, ko je otrok spal, je odpadlo, začela sva si pisati na telefone ali na papir; kakšne so »partnerske nežnosti« v tišini oz. če te partner ne sliši pa mislim, da ni treba posebej poudarjati.

Da, naglušnim osebam je težko v življenju, prav tako pa tako stanje ni noben mačji kašelj niti za njegove bližnje. Andraž je leta in leta zanikal, da ima težave. Z obiskom zdravnika je ves čas odlašal. Doma je bilo v zvezi s tem ogromno slabe volje in živčnosti. Sodu pa je izbilo dno, ko je Julija začela tekoče govoriti, sicer malo po svoje, in je Andraž ni slišal oz. razumel niti besede. Ker je začela jokati vsakokrat, ko mu je zadevo že 3x ponovila, on pa ji je znova odgovoril, da je ne razume, se je končno počutil tako slabo, da je znova začel s pregledi v zdravstvenih ustanovah.

Zdravniki na ORL so bili jasni, potrebna je operacija, in to za obe ušesi. Ko je domov prišel z izvidi in s to »krasno« novico, je v kuhinji zavladala tišina. Zavedala sva se, kaj to pomeni. Življenje se bo praktično ustavilo za najmanj dve leti, da bo za največ deset let znova slišal, pa še to samo cca. 50-odstotno. Začela sva tehtati, ali je vredno?

S pomočjo Cool Fotr, ki ga je dobesedno odpeljal na prag AUDIO BM slušni centri Slovenija je Andraž prišel do super alternative – slušnih aparatov, ki se jih je toliko časa otepal kot hudič križa.
Ko je prišel s prvega pregleda, so bile njegove ekzaktne besede: »Če bo tako, kot so mi rekli, bo super. Ampak nočem se prehitro veseliti, da bom slišal, ker se mi zdi to kar neverjetno.« A vse se je izteklo natanko tako, kot so opisali, ali pa še bolje. Andraž je že s prvimi testnimi aparati slišal ogromno, zdaj pa mu tudi nazaj več ne morem ničesar zabrusiti, saj dejansko sliši vsak šum. ☺

Nikakor ne morem pozabiti njegovega srečnega obraza, ko je prvič slišal dež, ki je padal na streho avtomobila. A ko je prišel domov in prvič dejansko slišal, kako ga dve in polletna hčerka kliče po imenu, so se mu orosile oči, hkrati z njegovimi pa še moje. Julija je tedaj navdušeno hitela vsem pripovedovat, kako je »fino, ker ati zdaj sliši«.
In ja, res je fino, ker sliši. Hvala vsem vpletenim za srečen razplet te zgodbe. Z besedami se ne da razložiti, kakšno olajšanje je to za našo celotno družino in koliko stresa nam je prihranjenega.

Upam, da se bo zaradi naše družinske zgodbe in popotovanja do boljšega sluha opogumil še kdo. Da bo prenehal odlašati z iskanjem rešitve in se končno odločil, da želi slišati klice svojih otrok, ptičje petje, šumenje morskih valov in na koncu koncev tudi vzdihovanje svoje partnerke na vrhuncu naslade.

Objavljeno 14.9.2020 na Instagram profilu #kdortobere >>