TINITUS IN SLUŠNI APARATI

4 Dec 2018 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje

Tinitus je pogost pojav. Kaže se kot šumenje ali piskanje. Običajno ga povzroča dolgotrajna izpostavljenost hrupu. Ljudje, ki delajo v tovarnah, na letalih, koncertnih prizoriščih ali gradbeništvu imajo pogosto naglušnost in tinitus.

Tinitus je lahko začasen ali trajen. Mnogi smo doživeli tinitus – na primer zvok piskanja v ušesih po glasnem koncertu. Za večino ljudi izgine po nekaj urah ali dnevih, vendar pa je stalni tinitus neprijetno stanje.

Večina tinitusa je posledica izpostavljenosti hrupnim okoljem, zato gre največkrat z roko v roki z naglušnostjo. Tinitus je lahko tudi spremljevalec naglušnosti, ki pride z leti ali pa ga povzročijo ušesne bolezni ali bolezni nasploh. Tinitus se lahko pojavi po uporabi nekaterih zdravil.

 

 

Zdravljenje tinitusa

Čudežnega zdravila ni. Kljub temu obstaja več načinov za zdravljenje in zmanjšanje tinitusa. Mnogi ljudje s tinitusom ugotovijo, da poslušanje pomirjujočega ali belega šuma pomaga ublažiti šumenje v glavi. Na podlagi študij o tinitusu so strokovnjaki izbrali določene zvoke, ki lahko pomagajo ublažiti tinitus.

 

Slušni aparati in tinitus

Ker je večina ljudi s tinitusom tudi naglušnih, jih veliko že uporablja slušne aparate. Slušni aparati omogočajo uporabnikom, da slišijo manjkajoče zvoke, kar lahko učinkovito prikrije zvonjenja tinitusa. Ko boste lahko slišali vse, kar se dogaja okoli vas, tinitus ne zveni tako glasno.

Po podatkih ameriškega združenja Tinnitus je raziskava iz leta 2007 pokazala, da približno 60% ljudi s tinitusom čuti olajšanje od tinitusa, ko uporablja slušne aparate. Poleg prikrivanja zvokov tinitusa, slušni aparati povečujejo stimulacijo med možgani in slušnimi potmi. To lahko povzroči zmanjšanje simptomov tinitusa. Slušni aparati imajo tudi nadzor nad glasnostjo, ki uporabnikom omogoči, da je zvok slušnih aparatov glasnejši od njihovega tinitusa.

Več o tinitusu >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

www.unitron.com/si

27 Nov 2018 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Nekategorizirano, Novosti, Slušni aparati

Odslej so informacije v slovenščini o Unitron slušnih aparatih na razpolago tudi iz prve roke – na spletni strani proizvajalca. Obiščite www.unitron.com/si. Med drugim lahko preberete:

Kaj povzroča izgubo sluha? Katere vrste slušnih aparatov poznamo? Kako oceniti svoj sluh? Kdaj je čas za slušni aparat? Katere oblike slušnih aparatov poznamo? Kako poteka preizkušanje slušnih aparatov Unitron? Kaj omogoča nadgradnja slušnega aparata? …

 

Povzetek vsebine za pokušino:

Kaj povzroča izgubo sluha?

Izguba sluha se lahko pojavi nenadno ali postopoma. Najpogostejši vzroki so povezani s starostjo in izpostavitvi hrupu skozi dalje časovno obdobje, seveda pa obstajajo tudi številni zdravstveni vzroki.

 

Katera vrsta slušnega aparata je najbolj primerna za vas?

Obstajajo dve glavni vrsti slušnih aparatov: tisti, ki se nahajajo za uhljem in tisti, ki se nahajajo v sluhovodu. Kaj je najbolj primerno za vas, je odvisno od stopnje izgube sluha, življenjskega stila in vaših želja.

 

www.unitron.com/si

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

ITALIJANSKI DEKLICI SLOVENSKA KIRURGA POVRNILA SLUH

17 Nov 2018 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Nekategorizirano, Novosti, Sluh

Prvi slušni vsadek v možgansko deblo na Slovenskem, redka operacija tudi v Evropi.

Ljubljana, Trst – Petletni deklici so ljubljanski kirurgi v sodelovanju z italijanskimi in turškimi zdravniki povrnili sluh z vgraditvijo slušnega vsadka v možgansko deblo. Prva tovrstna operacija v Sloveniji in zelo redka v Evropi je dala čudoviti rezultat: po dveh letih popolne tišine je deklica spet slišala. UKC Ljubljana je eden redkih centrov v Evropi, ki ima ekipo zdravnikov za tovrstne operacije otrok.

 

Sodelujoči kirurgi po operaciji: (z desne) dr. Roman Bošnjak, Ljubljana; dr. Levent Sennaroğlu, Ankara; Enrico Muzzi, Trst; dr. Burcak Bilginer, Ankara; Nejc Steiner, Ljubljana; (sedita) dr. Saba Battelino, Ljubljana; dr. Eva Orzan, Trst. FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Prirojena razvojna anomalija notranjega ušesa je povzročila, da je deklica že v svojih prvih treh letih večkrat zbolela za meningitisom, zato je do tretjega rojstnega dneva popolnoma oglušela tudi na drugo uho. Standardna operacija – polžev vsadek ji ni pomagal. Svet zvokov, materinih in očetovih besed, čebljanja vrstnikov in otroških pesmi je zanjo izginil. Kot bi lebdela v zvočni praznini vesolja, sta minili naslednji dve leti, vse do 17. septembra letos, ko sta ji ušesna kirurginja izr. prof. dr. Saba Battelino in nevrokirurg prof. dr. Roman Bošnjak ob navzočnosti tutorjev iz tujine vstavila ABI – slušni vsadek v možgansko deblo.

 

Štiriurna operacija v operacijski sobi številka 41 prvega nadstropja UKC je bila uspešna. Deklica se je zbudila brez težav. Natanko čez mesec dni, 17. oktobra, ko se je rana zacelila, so jo isti zdravniki spet za tri ure uspavali v Trstu, da so ponovno umerili električne dražljaje do drobne elektrode, vgrajene v dekličino slušno jedro v možganskem deblu, nato pa ji na uho pritrdili senzor. Ko se je zbudila tokrat, je zaslišala rahle udarce na boben in s kocko v roki ponovila ritem: tam-tam, tam-tam. Popoldne je že zaplesala v ritmu žive glasbe. Kako je potekala zahtevna operacija?

 

Operacijo plačala italijanska zavarovalnica, slovenska teh operacij še nima v sistemu.  FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Ne v Nemčijo ali Švico, na operacijo v Ljubljano

Priprave na operacijo italijanske deklice so bile dolgotrajne in skrbne, pripoveduje ušesna kirurginja s klinike za ušesa, nos in grlo v UKC Ljubljana dr. Saba Battelino, ki je deklico že od vsega začetka spremljala v Trstu. Otroška bolnišnica Burlo Garofolo v Trstu pokliče namreč ljubljansko kirurginjo na pomoč za vse zahtevnejše primere. Tako je bilo tudi z deklico, ki ji je zaradi prirojene anomalije iz enega ušesa tekla možganska tekočina (likvor), zato se ji je ponavljal meningitis. Dr. Battelinova je deklico trikrat operirala že v Trstu, kot operira tam tudi druge zahtevnejše male bolnike. Toda standardna operacija – polžev vsadek –, ki jo kirurgi UKC Ljubljana izvajajo že 21 let, deklici ni omogočila sluha. Izkazalo se je, da ima zaradi meningitisa okvarjen slušni živec.

 

Mednarodno sodelovanje za redke primere bolezni

V poštev bi prišla redka operacija z vsadkom ABI. Ko so ugotovili, da te zahtevne operacije ne morejo izvesti ne v severni Italiji ne v Nemčiji, so se starši skupaj z zdravniki odločili za Ljubljano, kjer te vrste operacije sicer niso izvedli še nikoli. Starši so predlogu zdravnikov zaupali in deklico 16. septembra pripeljali v Ljubljano. Kot je v takih primerih v navadi, sta prišla kot tutorja na pomoč v UKC Ljubljana kirurga iz Turčije, ki imata za sabo že veliko takih operacij.

 

»Pomembno je, da pri takih redkih boleznih in redkih primerih zdravniki iz različnih držav med seboj sodelujemo,« je povedala dr. Battelinova. V Sloveniji se narodi vsako leto pet ali šest gluhih novorojenčkov. Na kliniki za ušesa, nos in grlo (otorinolaringologijo) vsadijo gluhim dojenčkom v starosti od 8. do 11. meseca običajno polžev vsadek in otroci – slišijo. Operacije drobnih ušesc so še zahtevnejše in bolj tvegane kot operacije odraslih, saj so le nekaj kilogramov težki otroci dovzetnejši za zaplete kot odrasli bolniki. »Otroški organizem je, kar se tiče izgube krvi, poškodb tkiva in vnetij, ranljivejši kot odrasli, zato so operacije majhnih otrok posebno delikatne,« pove sogovornica.

 

izr. prof. dr. Saba Battelino FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Prvič v Sloveniji: Slušni vsadek v možgansko deblo

Večino operacij za odpravljanje gluhote ali izboljšanje sluha sicer izvedejo pri odraslih. »Veliko ljudi ogluši pozneje, v zreli dobi in v starosti. Oglušijo zaradi genetske predispozicije, zaradi katere notranje uho hitreje peša kot navadno, zaradi meningitisa, poškodb, hudega vnetja, širjenja vnetja srednjega ušesa v notranje uho, zaradi zapletov pri sladkorni bolezni,« pove. Toda ABI (ang. acoustic brainstem implant) – slušni vsadek v možgansko deblo – so v UKC septembra letos vsadili prvič. Kako deluje ABI?

 

»Zvok se pretvori v električni signal, ki potuje do možganskega debla in se prenese prek elektrode, ki je v direktnem stiku z deblom točno nad slušnimi jedri, ki jih električni tok vzdraži. Od jeder potuje ta informacija o zvoku po prisotni slušni poti do slušne možganske skorje, kar gluhi človek doživlja kot občutek zvoka – torej nekaj sliši, ima slušne zaznave. Stik med biološkim tkivom in kovino je to omogočil. Gre za čarobnost uporabe znanosti, visoke tehnologije, tehnike in znanja za povrnitev sluha,« pojasni nevrokirurg dr. Roman Bošnjak, ki je skupaj z dr. Battelino operiral deklico. Kako sta sodelovala?

 

»Ušesni kirurg pripravi ležišče za elektrodo, ki bo šla v jedro slušnega živca, nevrokirurg pa odpre duro, vstopi do možganskega debla, med spodnjimi možganskimi živci najde pravo ležišče in namesti elektrodo na jedro slušnega živca. Potem pridejo na vrsto obsežne nevrofiziološke meritve in poskusne stimulacije,« pripoveduje kirurginja tehnične podrobnosti operacije. Slišati je zelo preprosto, a za kirurgi, ki to znajo in zmorejo, se skrivajo večdesetletne delovne izkušnje.

 

Operacija v UKC Ljubljana je gluhi italijanski deklici povrnila sluh. FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Možnosti: UKC referenčni center za Evropo

Operacija italijanske deklice v Sloveniji pa je bila tudi velik organizacijski podvig, ki ga brez entuziazma vseh zdravnikov – tako turških kot italijanskih in slovenskih – ne bi bilo. Operacijo – vsadek stane 25.000 evrov – je plačala italijanska zavarovalnica. Na tako operacijo čaka tudi slovenski otrok. Slovenska zdravstvena blagajna (ZZZS) za zdaj takih operacij v svojem (plačilnem) sistemu še nima.

Slovenija je na evropskem medicinskem zemljevidu ena redkih držav, ki ima zadosti usposobljenih strokovnjakov za zahtevne operacije ušes gluhih otrok. »UKC Ljubljana bi lahko postal referenčni evropski center za velik del Evrope za operacije z vsadki ABI. Operirali bi lahko otroke iz Italije, Madžarske, Češke, Poljske, Ukrajine, Bolgarije, Romunije, države nekdanje Jugoslavije,« načrtuje prof. dr. Roman Bošnjak, predstojnik kliničnega oddelka za nevrokirurgijo UKC Ljubljana. Vse te države svojega centra za operiranje in oskrbo gluhih otrok nimajo.

 

Prihodnost elektrostimulacije možganov

Nevromodulacija, kot se strokovno imenuje vplivanje na možgane z električnim tokom, je nasploh velika prihodnost nevrokirurgije, pove dr. Bošnjak. Električni tok v možganih že uporabljajo za obvladovanje Parkinsonove bolezni, epilepsije ter omogočanje stanja in hoje negibnih tetraplegikov. V prihodnosti si nevrokirurgi veliko obetajo od električnega toka pri izdelavi vidnih protez, za obvadovanje depresije in apetita ter tudi pri vzbujanju občutkov.

»Delovati je mogoče na dva načina: z globinskimi elektrodami kot pri parkinsonizmih in s površinskimi elektrodami. Elektični tok je mogoče usmerjati v zelo ozka območja možganov, jih z elektrostimulacijo spodbuditi ali utišati. Električni tok omogoča tudi individualno možgansko kirurgijo. Pri pacientu, ki mu v UKC operiramo počasi rastoči možganski tumor, že zdaj pri odprti glavi, in ko je zbujen, z draženjem posameznih možganskih centrov zelo natančno vemo, katere dele možganov lahko odstranimo, katerih pa ne smemo, ker, na primer, človek ne bi mogel več govoriti. S slike tega ni mogoče natančno videti. Možgani so še skrivnost, ki jo zdaj prav z električnim tokom pospešeno odkrivamo. Z električnim tokom je na enak način mogoče povzročiti tudi jezo, strah, celo orgazem. Morda nismo več daleč od povsem virtualnega življenja,« pripoveduje dr. Bošnjak.

 

Vir: www.delo.si

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

VPLIV GLASBE NA MOŽGANE

16 Nov 2018 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje

Glasba v nas lahko prebudi močna čustva in pomaga pri razvoju možganov. Glasba nas dvigne na noge, nariše nasmeh na obrazu in se dotakne čustev. Skratka, glasba nas osrečuje. Nizozemski nevropsiholog Erik Scherder ve zakaj.

Njegova knjiga »Singing in the brain« razlaga prav o tem, kaj se z našimi možgani dogaja med poslušanjem glasbe. Ena od lastnosti glasbe, ki je opisana v literaturi je …

 

 

KLIK za ogled videa >>

 

 

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

PREDNOSTI ŽIVLJENJA S SLUŠNIMI APARATI

14 Nov 2018 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje

Velika večina ima ob misli na slušne aparate pomisleke. Slušni aparati namreč predstavljajo dodatno skrb, nego ter strošek. Premalo se zavedamo prednosti, ki jih osvojimo z rednim nošenjem.

 

Izboljšano fizično zdravje

Vse prevečkrat naglušnost tako ali drugače izolira človeka in ko se odpravi po slušne aparate lahko ima že zelo veliko izgubo sluha ter slušne centre v možganih, ki že dolgo niso zaznavali vseh zvokov in se zato s težavo učijo ponovnega poslušanja. V času postopne izgube sluha se oseba vse bolj izogiba pogovorom in druženju s prijatelji in znanci. Sem spada gibanje, ki je nujno pri ohranjanju fizične kondicije. Ostati fizično aktiven je ena od prednosti, ki jo posredno zagotavljajo tudi slušni aparati. Tuji strokovnjak John Hopkins je celo povezal izgubo sluha z večjim tveganjem za padce. Raziskava je bila opravljena leta 2012. Pri tistih, ki imajo nezdravljeno izgubo sluha, je 3-krat večja verjetnost, da bodo imeli težave z ravnotežjem.

 

 

Izboljšano duševno zdravje

Nacionalni inštitut za zdravje je izvedel študijo o kognitivnem staranju. Ugotovili so, da se pri starejših od 65. leta kognitivne sposobnosti zmanjšujejo ne glede na določeno duševno stanje (npr. demenco ali Alzheimerjevo bolezen). Njihova študija pomaga dokazati naravno staranje možganov, ki se nato lahko uporabi kot primerjalni označevalec za vprašanja duševnega zdravja. Ali ste vedeli, da nošenje slušnih pripomočkov lahko preprečuje nadaljnje kognitivno staranje? Ker z njimi ohranjamo slišnost, s tem tudi ohranjamo aktivne možganske povezave, ki so ključne za razumevanje. Poleg tega slušni aparati zmanjšajo verjetnost razvijanja depresije in demence, vam pomagajo, da se osredotočite, ter se ne trudite stalno, da bi slišali. Če imate tinitus, lahko slušni aparat prekriva šumenje/piskanje v ušesih.

 

Izboljšano družabno življenje

Če slišimo svet okoli nas, bo zagotovo druženje s prijatelji in znanci bolj prijetno. Izboljšano duševno zdravje vodi v boljše odnose z ljudmi okoli sebe, saj je oseba bolj sproščena, ker je sposobna sodelovati v pogovorih. Če slišimo svet okoli nas, tudi bistveno lažje spoznavamo nove ljudi.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

O IZGUBI SLUHA JE POTREBNO SPREGOVORITI

12 Nov 2018 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje

Ali imajo vaši  starši izgubo sluha?

Ste med tistimi, ki morajo večkrat ponavljati svoja vprašanja, ko se pogovarjate s starši? Kot otrok svojih staršev se lahko obrnete stran in zamižite. Lahko pa se postavite staršem naproti in o njihovi težavi spregovorite z njimi. Marsikdo se svoje težave niti ne zaveda dobro, ali pa o njej ne želi govoriti, ker se izgube sluha sramuje. Priskrbite jim naslov slušnega centra ali obisk zdravnika, kjer se sluh lahko izmeri. Morda odidete skupaj z njim tudi na pregled.

Danes namreč slušni pripomočki niso več predpotopne priprave, temveč izpopolnjeni in zelo diskretni računalniki, katerih nošenje ni nikakršen napor.

 

 

Staršem bodimo v oporo

Pretekle generacije niso odraščale v svetu informacij tako kot mi. Nošenje slušnih pripomočkov je veljalo za sramotno in nosili so jih le tisti z zelo veliko izgubo sluha. Morda se starši težko sprijaznijo z leti, ki jih imajo in tako ne želijo aparatov, ker to povezujejo le z zelo starimi in nemočnimi ljudmi. Resnica je, da sluh postopoma začne upadati po 50. letu starosti. Nekaterim hitreje, drugim počasneje, nihče pa izgubi sluha ne uide. Prej, ko se oseba sprijazni s simptomi, najpogostejša sta glasno poslušanje televizije ali pa nerazumevanje v pogovoru z večimi govorci, bolje si bo lahko z nošenjem slušnih pripomočkov pomagala. Možgani bodo pri takšni osebi precej bolj aktivni in se bodo na ta način precej lažje in hitreje učili pozabljenih zvokov. Tako bo razumevanje s slušnimi aparati zelo dobro. Po drugi strani se vse prevečkrat zgodi, da se za obisk zdravnika ali slušnega centra odločajo tisti, ki jih sluh že popolnoma izolira iz okolice, kar pa je velika škoda. Pomembno je, da o izgubi sluha spregovorimo in se je ne sramujemo ter je ne skrivamo. Svojci smo večkrat tisti, ki moramo storiti prvi korak.

 

Pojasnite izgubo sluha

Izguba sluha je zelo pogosta. Ker nastopi postopoma skozi leta, je morda težko vedeti, kdaj je težava dovolj velika, da ukrepate. Navedite staršem razloge, da bodo razumeli, kako jim je sluh upadel in kako to vpliva na njihovo življenje. Morda mislijo, da vsi drugi govorijo nerazločno, da jim zvoni v ušesih ali se preprosto odrečejo telefonskim pogovorom, saj jim ne zmorejo dobro slediti. Poskušajte jim opisali, kako izguba sluha spreminja njihovo življenje, in pojasnite, da so ti simptomi del večje težave, ki pa je rešljiva!

 

Slušni pripomočki so lahko kot modni dodatki

Obstaja veliko različnih vrst slušnih pripomočkov. Pogovorite se o tem, kako delujejo slušni aparati, kakšna vrsta slušnega pripomočka bi bila za njih sprejemljiva in kako se bo njihovo življenje spremenilo, ko bodo nosili slušne aparate. Pojasnite, da so slušni aparati edinstveni za uporabnika in jih je mogoče prilagoditi njihovemu udobju, življenjskemu slogu in potrebam. Razumeti morajo, da bo imelo nošenje slušnih pripomočkov le korist in jim ne more škodovati.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

ZDRAVJE JE DOBRINA. SLUH JE DOBRINA. ZNAMO POSKRBETI ZANJ?

28 Okt 2018 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje

Zdravje je dobrina, ki smo jo prejeli v dar skupaj z življenjem. Običajno za dragoceno darilo, ki smo ga prejeli, tudi lepo poskrbimo. Večinoma se ljudje zmedemo, s premalo znanji in zavedanji, da bi v trenutku, ko začutimo težave pravilno ravnali. Predvsem zato, ker ne vemo, kaj narediti. Ali vemo, kaj je potrebno storiti, če opažamo slabši sluh, ali nas na to opozarjajo svojci in prijatelji?

 

Naše življenje krojijo odnosi z okoljem, imamo odgovornosti do otrok, staršev, službe, države … vendar smo se dolžni posvetiti najprej odnosu do sebe – tako odnosu do telesa, kot tudi odnosu do našega čustvovanja, razmišljanja in občutenja … Najvišja odgovornost, ki jo imamo v življenju, je odgovornost za lastno zdravje – v vseh pomenih te besede. Naše zdravje se začne v naši glavi in za njega smo odgovorni sami.

 

Sami pri sebi morate razčistiti, kateri izgovori so namišljeni, ko bi bilo potrebno stopiti iz »območja udobja« in narediti korak proti spremembi. Katere izgovore lahko pustimo za seboj zgolj z lastno voljo? Ne gre za revolucijo, ki obrne vaš svet na glavo čez noč. To bi pomenilo dodaten stres. Pomembno je, da v sebi prižgemo kanček radovednosti, da si rečemo: kako bi bilo, če bi zmogli? Če ne slišimo več najbolje, se vprašajmo: kako je z mojim sluhom pri različnih frekvencah?

 

 

Od občutka, da nečesa ne zmoremo, do občutka, da nam bo morda uspelo, je zgolj en korak. Je velik in pomemben, saj pomeni začetek in nam določa smer. Prvi korak do boljšega sluha je soočenje s samim seboj. Če vas opozarjajo na slabši sluh ali če TV sprejemniku povišujete glasnost, je čas, da preverite svoj sluh.

 

Ne ukvarjajte se z drugimi, kaj bodo rekli, če jim priznate, da imate težave s sluhom, ukvarjajte se s seboj. Če boste poskusili, boste presenečeni nad tem, koliko pozitivnega in podpore boste doživeli!

 

Če se soočate s slabšim sluhom vas vabimo, da se oglasite v najbližji AUDIO BM slušni center, kjer vam bomo pomagali na poti do boljšega sluha.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

TEST SLUŠNIH APARATOV: UNITRON MOXI ALL

16 Sep 2018 AUDIO BM, Članki, Novosti, Slušni aparati, Svetovanje

Peter Arčon, Informacijski center Varna starost

Ste že slišali za revolucionarno novost na področju slušnih aparatov? Berite naprej! V AUDIO BM je na voljo model slušnega aparata, ki si ga bodo želeli tudi tisti, ki nimajo težav s sluhom. Novi Moxi All je majhen in neopazen inteligentni slušni aparat, ki obenem prevzema tudi vlogo brezžične slušalke. Preplet obeh tehnologij nudi odlično uporabniško izkušnjo uporabnikom ANDROID in IPHONE pametnih telefonov.

Bistvena prednost – za razliko od ostalih slušnih aparatov – se slušni aparat Moxi All, edini na svetu v tem trenutku, neposredno poveže s katerimkoli pametnim telefonom (ANDROID ali IPHONE), kar je neprimerno bolj uporabno od prejšnjih verzij, ki so delovale prek vmesnikov, ali pa takšno povezovanje omogočajo le za uporabnike IPHONE pametnih telefonov (MFi -Made for iPhone). Ker se Moxi All slušni aparat brez vmesnikov povezuje s katerimikoli slušnimi aparati je dobil ime Moxi All (MFA – Made for all).

Telefonske klice sprejemate preko slušnega aparata (signal za dohodni klic in glas klicatelja slišite direktno v slušnem aparatu), ki vam tako med drugim izvrstno nadomesti opremo za prostoročno vožnjo avtomobila. Enostavneje ne gre. Na telefon si prek Google play ali App Store trgovine namestite brezplačno aplikacijo Unitron Remote Plus, ki vam omogoča pregledno vizualno izbiro med različnimi programi aparata (samo primer: program »voznik« recimo pojača zvoke z desne in zadnje strani, da bolje slišite sogovornike v avtomobilu), prav tako lahko sami v vsakem slušnem okolju večate ali zmanjšujete glasnost. Grafični vmesnik je za naglušne še kako pomemben in ne boste verjeli, kako pomaga, če lahko vidite, da je aparat nastavljen bolj naglas. Dejansko deluje. Glasnost lahko upravljate tudi s pritiskom na gumb na samem aparatu, v kolikor nimate s seboj pametnega telefona.

Pohvale vredna je tudi rubrika »Moje ocene«. Vsakič, ko spreminjate nastavitve, lahko spremembo opišete ali samo ocenite stopnjo zadovoljstva. Gre za uporabnikom prijazen in enostaven način, da izkušnje z aparati v posameznih zvočnih okoljih in konkretnimi nastavitvami delite z vašim akustikom v vašem slušnem centru. Ta sistem lahko močno izboljša učinkovito prilagajanje programov vsakemu uporabniku posebej, predvsem pa skrajša in objektivizira kaj in kako slišimo in kaj ne, kar je praviloma težko razumljivo opisati.

 

Peter Arčon, Informacijski center Varna starost

 

Sam zaušesni slušni aparat vizuelno ni bistveno drugačen od prejšnjih generacij (Moxi Fit). Sicer je malenkost širši, kar utemeljujejo z boljšo zaščito proti vlagi, predvsem pa ga poganja malo večja in zmogljivejša baterija (namesto 312, zdaj 13). Bojazen, da se bodo baterije aparata, ki je prek bluetooth tehnologije ves dan priklopljen na telefon, prehitro izpraznile, se je izkazala za povsem neupravičeno. Še več: močnejša baterija ohranja aparat pri življenju bistveno dlje, po testiranjih med kar 12 in 14 dni celodnevne uporabe, kar je bistveno več od aparata generacije Moxi Fit. Zanimivo in tudi razumljivo je, da se leva slušalka, prek katere potekajo telefonski klici, praviloma izprazni kak dan prej. Priporočam, da kljub enodnevnem zamiku enostavno zamenjajte obe bateriji hkrati.

Prostora za izboljšave je še nekaj. Morda je prenos telefonskega klica na zgolj eno slušalko narejen namenoma, vendar bi pričakoval, da bo pri naslednjih generacijah to izbira uporabnika. Med telefonskimi klici se mi je večkrat zgodilo, da so me na drugi strani slabo slišali. Posredovanje vašega govora poteka prek mikrofona v zaušesnem aparatu, kot tudi prek telefonskega mikrofona, zato morate ugotoviti, v kakšno lego in oddaljenost postaviti telefon, da boste najbolje slišni. Ko najdete pravo pozicijo, je težava rešena.

Najverjetneje bo naslednja generacija omogočala tudi prenos glasbe in zvoka videov z povezljivih naprav. Ali si predstavljate aplikacijo »Ask Google« neposredno povezano z vašim aparatom? Tako boste imeli v vsakem trenutku dostop do vseh informacij. No, takrat bodo take naprave najbrž že nosili vsi, tudi dobro slišeči… .

Tehnologija je sicer super, a vendar to ni dovolj. Posebej pri slušnih aparatih, kjer gre za povsem individualne nastavitve naprav in kjer v primeru kakršnekoli težave, šteje res hitra odzivnost in strokovnost, se še posebej izkažejo znanje, izkušnje, prilagodljivost in prijaznost osebja slušnega centra podjetja AUDIO BM. Skupaj z Maxi All je to zmagovalna kombinacija za vaš sluh.

Napisal Peter Arčon, uporabnik Moxi All slušnih aparatov.

 

Več o Moxi All slušnih aparatih >>

Brezplačno jih preizkusite v najbližjem AUDIO BM slušnem centru.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

KOMUNIKACIJSKI DODATEK – KOLIKO ZNAŠA, KOMU JE NAMENJEN IN KAKO DO NJEGA?

10 Sep 2018 Članki, Nekategorizirano, Novosti, Svetovanje

V Uradnem listu so 24. avgusta 2018 objavili Pravilnik o osebni asistenci, ki podrobneje ureja postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence, komunikacijskega dodatka in metodologijo za financiranje osebne asistence, ki je začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, to je 8. septembra 2018.

 

Posodobitev informacije (znesek), marec 2024:

Komunikacijski dodatek se v obliki nadomestila izplačuje v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb. 

Na podlagi sklepa Sveta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 28. 2. 2024, se s 1. marcem 2024 uskladijo zneski dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro za 4,2%. Od 1. marca 2024, tako dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb znaša 180,85€ (prej 173,56€).

   

Opredelitev in višina komunikacijskega dodatka

Gluhemu, slepemu ali gluhoslepemu, ki potrebuje izmed storitev osebne asistence pomoč pri komunikaciji in spremstvu, se lahko odobri osebna asistenca v obsegu 30 ur na mesec. Upravičenec lahko namesto osebne asistence izbere denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Komunikacijski dodatek trenutno znaša 180,85 EUR.

Opredelitev osebne asistence se nahaja na koncu tega članka.

 

Kako do komunikacijskega dodatka – opis postopka

Vlagatelj mora vlogi za uveljavljanje pravic do komunikacijskega dodatka priložiti dokazilo o gluhoti ali gluhoslepoti. Kot dokazilo o gluhoti se šteje izvid otorinolaringologa, na katerem je razvidna najmanj 95-odstotna izguba sluha po Fowlerju. Kot dokazilo o gluhoslepoti pa se štejeta izvid zdravnika okulista, kjer je razvidna ena izmed petih kategorij slepote ali slabovidnosti in izvid zdravnika otorinolaringologa, da ima najmanj 50-odstotno izgubo sluha po Fowlerju.

Izpolnjeno vlogo oddajte na svojem pristojnem centru za socialno delo, kjer vam bodo brez obravnave pred izvedensko komisijo izdali (poslali po pošti) odločbo o pravici do osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali odločbo o pravici do denarnega nadomestila – komunikacijskega dodatka.

 

Denarno nadomestilo – komunikacijski dodatek se bo izplačeval po 1. januarju 2019, ko se začne izvajati zakon o osebni asistenci. 

 

Vlogo lahko najdete na spletni strani Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti ter tudi tukaj na naši spletni strani.

• Prenesi VLOGO za uveljavljanje pravice do komunikacijskega dodatka

• Prenesi VLOGO za uveljavljanje pravice do osebne asistence

 

Več informacij o upravičenosti do komunikacijskega dodatka in postopkih za uveljavitev

Do komunikacijskega dodatka so upravičeni ljudje, starejši od 18 let, ki imajo vsaj 95 odstotno okvaro sluha po Fowlerju. Pravico lahko uveljavijo gluhoslepi, ki imajo hkrati 50 odstotno izgubo sluha in eno izmed petih kategorij izgube vida.  Vlagatelji označite svojo kategorijo invalidnosti. Obvezno morate priložiti dokazilo o gluhoti ali gluhoslepoti (odločba ZPIZ-a ali izvid ORL-a, kjer je razviden odstotek izgube sluha po Fowlerju). Obkrožite tudi, katero pravico uveljavljate, torej denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ali izberete pravico do 30 ur osebne asistence mesečno. Če boste izbrali osebno asistenco in že prejemate denarni prejemek, morate navesti višino tega prejemka in podpisati izjavo, da boste polovico denarnega prejemka namenil za sofinanciranje osebne asistence. V vlogi navedite tudi številko svojega transakcijskega računa, na katerega boste prejemali denarno nadomestilo. Izpolnjeno vlogo oddajte na centru za socialno delo, kjer vam bodo izdali odločbo o pravici do osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali odločbo o pravici do denarnega nadomestila – komunikacijskega dodatka. Denarna nadomestila bodo izplačevali po 1. januarju 2019.

 

 

Pogled v zgodovino – kako je potekalo sprejemanje Zakona o osebni asistenci

Državni zbor RS je 17. februarja 2017 s 70 glasovi ZA, soglasno sprejel Zakon o osebni asistenci, ki to področje ureja sistemsko in osebno asistenco priznava kot pravico. Tako se je končala trnova pot sprejemanja zakona, ki so ga invalidi čakali več let. Z njim so ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami pridobili pravico do uporabe osebne asistence. To od januarja 2019 lahko izkoriščajo pri družbenih aktivnostih in osnovnih potrebah, kot so osebna higiena, oblačenje, hranjenje, v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih, pri gibanju in sporazumevanju.

Novi zakon se je začel uporabljati leta 2019, saj je bilo treba v vmesnem obdobju vzpostaviti nov sistem in pripraviti Pravilnik, podzakonski akt, ki je natančno opredelil sistem izvajanja.

 

Zakon o osebni asistenci

Zakon podeljuje pravico do osebne asistence vsem skupinam invalidov, ki potrebujejo najmanj 30 ur osebne asistence na teden in ki so stari od 18 do 65 let. Ta omejitev je za invalide s senzorno okvaro odpravljena, če potrebujejo samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu. Osebi s senzorno okvaro se lahko odobri osebna asistenca v obsegu do 30 ur na mesec ali komunikacijski dodatek, in sicer kot denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, določenega v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon o osebni asistenci tudi določa, da je invalid, ki pridobi pravico do osebne asistence pred 65. letom, do nje upravičen tudi po tem letu.

V Uradnem listu št. 57/18 je bil objavljen Pravilnik o osebni asistenci, ki podrobneje ureja postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence, komunikacijski dodatek in metodologijo za financiranje osebne asistence. V nadaljevanju tega pravilnika je za senzorne invalide najpomembnejši 9. člen, ki govori o komunikacijskem dodatku. Če bo gluha oseba želela dobiti komunikacijski dodatek, bo na centru za socialno delo oddala vlogo in priložila ustrezna dokazila ter pripisala svoj bančni račun. Potem bo iz centra za socialno delo prejela odločbo, ki ji bo omogočila prejemanje komunikacijskega dodatka, in sicer s 1. januarjem 2019, ko bodo začeli nakazovati komunikacijski dodatek. Podobno bo tudi pri zahtevi po storitvi osebne asistence: gluhi osebi bodo po enakem postopku priznali osebno asistenco do 30 ur na mesec, ne da bi jo obravnavali pred strokovno komisijo. Za uporabo storitev osebne asistence bo prejela vrednotnice, ki jo bo unovčevala pri izvajalcu osebne asistence za opravljene storitve.

 

Še več informacij o osebni asistenci

Osebna asistenca je opredeljena v Zakonu o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18), ki ureja pravico do osebne asistence in način njenega uveljavljanja z namenom omogočiti posamezniku z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) na vseh področjih življenja in imel možnost enakopravnega vključevanja v družbo, skladno z določbami Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS-MP, št. 10/08).

 

Upravičenci do osebne asistence so tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, da:

  • zaradi invalidnosti potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;
  • so državljani RS s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v RS;
  • so stari od 18 do 65 let;
  • živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe;
  • potrebujejo pomoč najmanj 30 ur tedensko.

 

Opredelitev storitev osebne asistence

Osebna asistenca kot paket storitev predstavlja nepogrešljivo sredstvo za neodvisno življenje invalidov. Pokriva vsa področja življenja in je prilagojena potrebam, željam in življenjskemu slogu uporabnika. Predstavlja pomembno orodje pri zagotavljanju samostojnega in polnovrednega življenja v skupnosti, prispeva k deinstitucionalizaciji njihove oskrbe in kot taka predstavlja tudi njihovo pravico glede na Konvencijo o pravicah invalidov.

Kot osebna asistenca se šteje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri komunikaciji ter obvezna prisotnost pri uporabniku v primerih najtežjih invalidnosti, pomoč pri dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih in aktivnostih, v katere je uporabnik vključen.

 

Kako izračunati izgubo sluha po Fowlerju?

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

IZOBRAŽEVALI SMO SE NA AKADEMIJI ZA SLUŠNE AKUSTIKE, LÜBECK, NEMČIJA

29 Avg 2018 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Novosti, Slušni aparati

UDELEŽBA NA MEDNARODNEM IZOBRAŽEVANJU V LÜBECKU ZA PRILAGANJE SLUŠNIH APARATOV OTROKOM

Poklic slušnega akustika zahteva od posameznika zelo širok nabor spretnosti in posebna znanja za delo s strankami. Ker se tehnologija in nova dognanja hitro razvijajo in spreminjajo, moramo temu trendu slušni akustiki slediti. S tem namenom se v AUDIO BM redno udeležujemo posebnih treningov za pridobivanje novih znanj. Tokrat smo se udeležili izobraževanja na temo Pediatric fitting of hearing aid oz. po slovensko, Prilagajanje slušnih aparatov otrokom.

Izobraževanje je potekalo v Lübecku, v Nemčiji, na priznani šoli za slušne akustike. Gre za zelo pomembno mednarodno izobraževanje, saj se ga udeležijo le povabljeni iz celega sveta in v AUDIO BM smo zelo počaščeni, da smo lahko bili del te zgodbe.

Sola-slusne-akustike-Lubeck-Nemcija-ugotavljanje-sluha-otrokom-CERTIFIKAT-AUDIO-BM-David-Koper-Capodistria

 

Prilagajanje slušnih aparatov otrokom je zelo pomembna tema, saj za razliko od nastavljanja slušnih aparatov odrasli osebi, pri otroku nimamo povratne informacije, ali je nastavitev primerna. Zato se pri nastavljanju slušnih aparatov otroku poslužujemo drugačnih prijemov.

Prvi del izobraževanja je bil namenjen različnim načinom merjenja sluha, tu je bil predvsem poudarek na tem, kako skozi igro otroka motiviramo in mu izmerimo sluh. Čeprav se to mogoče sliši enostavno, gre v resnici za zelo zahteven postopek, saj je otroka potrebno motivirati in skozi učenje naučiti, kako se odzvati na zvok pri meritvi. Včasih se lahko zgodi, da otrok enostavno ni pri volji in je potrebno obravnavo preložiti na naslednjič. Slušni akustiki smo imeli možnost preizkusiti pridobljeno znanje v praksi na pacientih. Za ta sklop smo imeli udeležence, ki so bili stari od enega pa do štirih let.

V nadaljevanju smo pogledali vlogo ušesne vložke ali »olive«, kot ji rečemo v našem žargonu. Pogledali smo različne tehnike jemanja odtisa, različne materiale in na kaj je potrebno biti pozoren pri izdelavi olive. Najbolj zanimiva je bila izjava, ki je v nasprotju s trenutnim prepričanjem v stroki, da se otrokom od 3. ali 4. leta starosti naprej lahko predpisuje trde olive namesto mehkih, saj so le te boljše za otroke. Do sedaj je prevladovalo mišljenje, da so mehke olive za otroke bolj primerne zaradi varnosti in udobja (udarec z žogo v glavo, poškodbe … ), medtem ko je mišljenje strokovnjakov iz Lübecka, da objektivno gledano ima trda oliva več prednosti kot mehka, izpostavili so pa dve: boljši zvok in lažje čiščenje.

Predstavili so nam tudi naprave za Real Ear Measurement (Meritve v naravnem ušesu), katere slušnemu akustiku omogočijo najboljšo boljšo kontrolo danega ojačenja slušnega aparata (ang. Gain) tik ob bobniču. Tovrstne naprave zaenkrat uporablja le okrog 20% slušnih akustikov v Nemčiji. Pobuda je, da se takšne naprave uporablja pri vsakem prilagajanju slušnega aparata.

Predavanja smo zaključili s temo »Pristop do pacienta«, kjer smo v delavnici odprli diskusijo na to, kaj pacient pričakuje pri prvem obisku pri slušnem akustiku. Zaključek diskusije je ta, da je pomembna strokovnost, znati prisluhniti težavam, dati informacije, pomagati in usmerjati.

Če potegnemo črto, smo s tem izobraževanjem dopolnili naše že bogato znanje z novimi, najmodernejšimi prijemi iz naše stroke in prepričani smo, da bomo lahko še boljše pomagali tistim, ki potrebujejo našo strokovno pomoč.

David Olenik Vivoda 

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 … 34 35 36 37 38

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1822 ocen
×
js_loader