S TELESNO AKTIVNOSTJO DO BOLJŠEGA SLUHA V STAROSTI

Da si zagotovimo kakovostno življenje in dober sluh v pozni starosti, je pomembno, da smo fizično aktivni. S fizično aktivnostjo izboljšamo kardiovaskularni sistem in posledično preprečujemo bolezni, ki lahko vplivajo na izgubo sluha. To so predvsem bolezni srca in ožilja, diabetes in možganska kap. Naš sluh je povezan s kardiovaskularnim sistemom in z dobro fizično kondicijo je krvni obtok v polžu izboljšan, kri bogata s kisikom in hranljivimi snovmi pa pride hitreje do krvnih žil v ušesu, pri čemer se delovanje dlačnic v polžu, ki skrbijo za prenos informacij, izboljša.

V nadaljevanju se bomo osredotočili na nežnejši spol, ker  imajo ženske v povprečju glede na višino več telesne maščobe kot moški pri enakem indeksu telesne mase. Iz tega  izhaja tudi študija, ki je potekala med letom 1989 in 2009, v kateri je sodelovalo 64.000 žensk, katere namen je bil ugotoviti kakšen vpliv ima povišan indeks telesne mase na izgubo sluha. Študija v kateri je sodelovalo 64.000 žensk je pokazala, da imajo ženske z indeksom telesne mase med 25 in 34 % za 17 % večjo verjetnost za izgubo sluha od žensk z indeksom telesne mase manjšim od 25 %. Ženske z indeksom telesne mase 40 % ali več so imele 25 % večjo verjetnost za izgubo sluha, prav tako je za ženske z obsegom trebuha od 80 cm do 88 cm za 11 % večje tveganje, da izgubijo sluh kot ženske z obsegom 71 cm ali manj. Ženske, ki imajo obseg večji od 88 cm, se odstotek tveganja povzpne na 27 %. Večji kot je obseg trebuha, večje obstaja tveganje za poslabšanje sluha

Indeks telesne mase (ITM) je razmerje med vašo težo in višino, določa pa vsebnost telesne maščobe.

Svoj indeks telesne mase lahko izračunate po naslednji enačbi: ITM = telesna masa (kg) / (višina (m) x višina (m).

INDEKS TELESNE MASE PREHRANSKI STATUS
< 18,5 Prenizka telesna masa
18,5 – 24,9 Normalna telesna masa
25 – 29,9 Prekomerna telesna masa
>30 Debelost

Telovadba in prehrana

Priporoča se vsaj pol ure zmerno intenzivne aerobne vadbe za katero je značilno, da poveča srčni utrip, povzroči občutek toplote in rahlo zadihanost, vsaj 30 min na dan, pet dni na teden. Pri vadbi je potrebno upoštevati našo telesno pripravljenost in biti aktivni v okviru naših zmožnosti. Med aerobne gibalne aktivnosti uvrščamo: hojo, hitro hojo, hojo po stopnicah, tek na smučeh, tek, planinarjenje, plavanje in aerobiko. Precej priljubljena aktivnost med starejšimi odraslimi je hoja, saj ima pozitiven učinek na zdravje in koristi celotnemu telesu, je preprosta, varna ter brezplačna. Izvajamo jo lahko doma, v naravi, po opravkih, v trgovini …

Redna in zadostna telesna dejavnost v starosti bo pripomogla k ohranjanju vašega sluha ter nenazadnje vplivala na občutek dobrega zdravja in splošnega zadovoljstva z življenjem, zato zanjo nikoli ni prepozno. Poleg fizične aktivnosti poskrbite tudi za zadostno količino vnosa vitaminov in mineralov v vaše telo. Raziskave so pokazale, da imajo osebe, ki so uživale dovolj vitamina C in E, magnezija, beta karotena ter folne kisline, manjše možnosti izgube sluha za kar 20 %.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

KAJ DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH NUDIJO SVOJIM ČLANOM? VELIKO!

Kdo si ne želi kvalitetnega preživljanja prostega časa in druženja?

Predstavljamo vam dejavnosti v društvih gluhih in naglušnih v Sloveniji, ki zagotavljajo prav to in še mnogo več.

Kot član društva gluhih in naglušnih ste v AUDIO BM slušnih centrih deležni številnih ekskluzivnih ugodnosti in popustov. Ob uveljavljanju je s seboj potrebno imeti veljavno člansko izkaznico društva in AUDIO BM klub kartico ugodnosti, ki jo pridobite brezplačno v kateremkoli AUDIO BM slušnem centru.

KAKO SE VČLANITI V DRUŠTVO?
Enostavno! Potrebno je dokazilo o izgubi sluha (izvid ali avdiogram ali odločba) in izpolnitev pristopne izjave, ki jo prejmete v društvih.

PROGRAMI DRUŠTEV

  • Individualno svetovanje ter pomoč pri reševanju socialnih stisk in težav.
  • Pomoč in svetovanje pri pridobitvi in uporabi slušnih aparatov in drugih tehničnih pripomočkov, ki jih potrebujejo osebe z okvaro sluha za premagovanje komunikacijskih ovir.
  • Spremstvo in zagovorništvo pri stikih z institucijami in pomoč pri uveljavljanju pravic.
  • Pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, vlog, vključitvi v delovno okolje idr.
  • Koriščenje cenovno ugodnih počitniških kapacitet Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v Moravskih Toplicah, Kranjski Gori, Piranu in Fiesi.
  • Brezplačno letovanje socialno ogroženih posameznikov in družin.
  • Organizacija predavanj, ustvarjalnih delavnic, strokovnih ekskurzij, izletov, družabnih srečanj, samopomočnih skupin za naglušne, tečajev, pogovornih uric, …
  • Organizacija različnih športnih in kulturnih aktivnosti: brezplačna rekreacija in ogledi znamenitosti za člane društva.
  • Različne druge aktivnosti s področja kulture.
  • Brezplačno prejemanje glasila »Iz sveta tišine«.
  • Osebno asistenco.
  • Tečaji, delavnice, izleti …

EKSKLUZIVNI POPUSTI IN UGODNOSTI V AUDIO BM SLUŠNIH CENTRIH – ZA ČLANE DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH

  • 1x letno brezplačna meritev sluha ob kateri podarimo 2 zavitka (12 kos) baterij za slušne aparate (model 10, 13, 312 ali 675). Potrebna je predhodna rezervacija termina v AUDIO BM slušnem centru, ki ga želite obiskati.
  • Popusti na slušne aparate:
    • 10% na osnovni izbor v primeru samoplačniške nabave (ob predložitvi naročilnice so slušni aparati iz tega izbora v vsakem primeru brez doplačila).
    • 5% na razširjeni osnovni izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 10% na srednji izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 15% na odličen izbor ob predložitvi naročilnice.
    • 20% na vrhunski izbor ob predložitvi naročilnice.
  • 20% popusta za brezžične dodatke k slušnim aparatom (TV oddajniki, dodatni brezžični mikrofoni, namenski daljinski upravljalniki, …).
  • 30% popust na baterije za slušne aparate (velja tudi za nakup enega zavitka (6 kos). Cena za zavitek z upoštevanim popustom je le 3,5€.
  • 10% popusta na tehnične pripomočke, kot so: telefoni za naglušne in vibracijske budilke.
  • 20% popusta na izdelke za nego in vzdrževanje, kot so različne rešitve za razvlaževanje slušnih aparatov, čistila za čiščenje oliv (ušesnih vložkov), …
  • 20% popusta za individualno izdelano zaščito ušes pred vodo.

KONTAKTNI PODATKI DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE

DGN LJUBLJANA
Ulica za travniki 40
1260 Ljubljana Polje
dgn.ljubljana@siol.net
01/528 44 93
http://www.dgnl.si/

AURIS – MDGN ZA GORENJSKO
Huje 23 a
4000 Kranj
dgn.kranj@guest.arnes.si
04/235 14 70
http://www.auris-kranj.si/

DGN JUŽNE PRIMORSKE
Župančičeva 18
6000 Koper
drustvo.gluhih-naglusnih@telemach.net
05/627 62 77
http://www.dgnkp.si/

DGN PODRAVJA MARIBOR
Trubarjeva ulica 15
2000 Maribor
dgn.maribor@guest.arnes.si
02/872 02 46
https://www.dgnp-mb.si/

DGN SEVERNE PRIMORSKE
Sedejeva ulica 8
5000 Nova Gorica
dgnsp@siol.net
05/300 17 81
http://www.zveza-gns.si/drustva/dgn-severne-primorske/

DGN CELJE
Lešničarjeva 5
3000 Celje
dgn.celje@guest.arnes.si
03/493 02 02
http://www.dgn-celje.si/

DOZIS DOLENJSKE IN BELE KRAJINE
Glavni trg 11
8000 Novo mesto
dgnnm56@gmail.com
07/332 47 77
https://www.gluhinaglusni-dolenjske.net/

DGN POSAVJA KRŠKO
Cesta krških žrtev 60
8270 Krško
dgn.krsko@siol.net
07/49 21 392
http://www.zveza-gns.si/drustva/dgn-posavja-krsko/

MDGN VELENJE
Efenkova cesta 61
3320 Velenje
mdgn.velenje@t-2.si
03/897 44 73
https://www.mdgnvelenje.si/

DGN POMURJA MURSKA SOBOTA
Staneta Rozmana 11 a
9000 Murska Sobota
dgnpms@siol.net
02/521 11 51
http://www.dgn-pomurja.si/

MDG LJUBLJANA
Cankarjeva cesta 9
1000 Ljubljana
mdg-ljubljana@guest.arnes.si
01/430 30 08
http://www.mdgl.si/

MDGN SLOVENSKE KONJICE
Mestni trg 17
3210 Slovenske Konjice
mdgn.slovenske.konjice@siol.net
03/ 575 62 61
http://www.mdgn-slkonjice.si/

DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH KOROŠKE
Trg 4. julija 26
2370 Dravograd
drustvo_gink@t-2.net
02/ 872 02 46
http://www.zveza-gns.si/drustva/dgn-koroske/


AUDIO BM PRIPOROČILO

Kontaktirajte najbližje društvo in se včlanite. Izkoristite aktivnosti, ki jih zagotavljajo društva za nova poznanstva, prijateljstva, druženje, pridobivanje informacij. Sodelujte pri različnih kulturnih in športnih dejavnostih, ter izkoristite ugodnosti in velike popuste.



Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

SUBJEKTIVNE IN OBJEKTIVNE PREISKAVE SLUHA

V ORL ambulanti se boste srečali z različnimi preiskavami sluha. Še pred tem bo opravljena anamneza. Zastavljena vam bodo jasno usmerjena vprašanja, da bi zdravnik izvedel čim več o težavah s sluhom, kot na primer, kdaj je po vašem mnenju prišlo do izgube, kroničnih boleznih, okužbah, izpostavljenosti glasnemu hrupu, morebitni uporabi ototoksičnih antibiotikov, o težavah s sluhom v družini, poškodbah glave ipd. Nato sledi natančen otorinolaringološki klinični pregled, ki vključuje subjektivne in objektivne preiskave sluha. Preglejmo le najpogostejše preiskave.

Subjektivne preiskave sluha

Pri vseh opisanih preiskavah je pacientovo neomajno sodelovanje nujno. S tem bistveno pripomore k uspešnim preiskavam. Najprej naredimo preprosto kvalitativno preiskavo sluha pri kateri z uporabo glasbenih vilic preverjamo zaznavo zvoka po zračni poti (vilice držimo pred sluhovodom) in po kostni poti (vilice prislonimo na mastoidno kost). Kvantitativno izgubo sluha pa ocenimo s pomočjo šepeta in glasnega govora (do 6 metrov oddaljenega od posameznega pacientovega ušesa), med tem pa zamašimo sluhovod nasprotnega ušesa. Govorimo številke in merimo razdaljo, na kateri jih pacient še sliši in pravilno ponovi. V vsaki otorinolaringološki ambulanti se opravljajo sicer subjektivne preiskave sluha ali t.i. pražna tonska avdiometrija.

Avdiometer je naprava, ki proizvaja tone v frekvenčem razponu od 125 Hz  do 8 kHz (8000 Hz) in v jakostnem razponu od 0 dB pa vse tja do 120 dB glasnosti. Čez uhlje namestimo slušalke preko katerih predvajamo tone različnih frekvenc ter opazujemo pacienta pri kateri najnižji jakosti že zazna zvočni dražljaj. Zvočni dražljaji se merijo v decibelih (dB). Delovanje notranjega ušesa in slušne poti vse do zavestne zaznave zvoka preverjamo s pražno tonsko avdiometrijo po kostni poti, tako da kostni vibrator namestimo na mastoidno kost in predvajamo tone različnih jakosti in frekvenc ter merimo prag zaznave. Motnjo pri delovanju notranjega ušesa in v celotni slušni poti označujemo kot zaznavno izgubo sluha (ocenjujemo jo z merjenjem sluha po kostni poti).

Stanje srednjega ušesa dobro preverjamo s timpanometrijo, imenovano tudi impendansmetrijo. S to meritvijo preverimo gibanje bobniča ter kladivca in nakovalca ob negativnem, ničelnem in pozitivnem tlaku v sluhovodu. Prevodni sistem srednjega ušesa se ob zvoku najbolj premakne, če je tlak pred bobničem in za njim enak. Torej, če je tlak v bobnični votlini nič, se ob dovajanju zvoka veriga najbolj premakne. Tako dobimo krivuljo A, z vrhom ob tlaku nič. Če je v srednjem ušesu tekočina, se gibanje prenosnega mehanizma ne spremeni glede na tlak v srednjem ušesu – dobimo ravno krivuljo, torej krivuljo B. Če pa je tlak v srednjem ušesu negativen, pride do največjih premikov takrat, ko je tudi tlak v zunanjem sluhovodu negativen, tako je vrh največjega premika v vrednostih negativnega tlaka. Tako obliko krivulje imenujemo krivuljo C.

Objektivne preiskave sluha Pri teh preiskavah pacientovo sodelovanje ni potrebno in ga lahko opravljamo že ob otrokovem rojstvu. Meritev zvočnega sevanja ušesa oziroma merjenje otoakustičnih emisij notranjega ušesa, ki temelji na tem, da zunanje dlačnice zaradi svojega prilagajanja na zvočni dražljaj tvorijo zvok, ki je izmerljiv. Ločimo več vrst merjenih emisij in sicer spontane (SOAE) ter izzvane oziroma evocirane (TEOAE, DPOAE).

Med tovrstne preiskave uvrščamo vse elektrofiziološke meritve slušne poti od akustičnih potencialov možganskega debla (APMD) do preiskav, ki jih uporabljamo le pri gluhih pacientih, kot je npr. elektrokohleografija in električna APMD.

Skoraj pri vseh bolnikih z okvaro sluha ali pri tistih, ki so gluhi, opravimo tudi slikovne preiskave senčnične kosti in možganov in sicer na dva načina; z računalniško tomografijo (CT) in magnetnoresonančnim slikanjem (MRI).

Več o preiskavah sluha >>

Naročite se na brezplačno informativno meritev sluha z avdiometrom >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

OSEBNA IZPOVED: SLUŠNI APARAT JE KOT INVALIDSKI VOZIČEK. LAHKO SE PREMIKAŠ, NE MOREŠ PA TEČI

Mojca Purger | Naša Družina

Karmen Smodiš je ilustratorka in slikarka. Njene ilustracije in karikature bogatijo Družino in Našo družino že več kot desetletje, še dlje pa Karmen sodeluje z otroško revijo Mavrica. Iz njenih del je čutiti osebno vero, pa tudi radoživi značaj. Je žena Družininega novinarja Karla Smodiša in mama petih otrok, ki so stari od 22 do 10 let. Živijo v Prekmurju, vendar se štejejo za Prleke. V zadnjih letih se sooča s pešanjem sluha, ima ga le še okoli 15 %.

Kdaj in kako si opazila, da vse slabše slišiš?

Na prvi pregled sem šla pred petimi leti, ker so me doma opozorili, da večkrat vprašam, če lahko ponovijo, kar so rekli. Ali sama nisem opazila, da slabše slišim? Morda raje nisem hotela razmišljati o tem. In ko mi je zdravnik rekel, da bi bila že lahko dobila aparat, sem zelo hecno reagirala: rekla sem, da bi raje delala vaje za ušesa – kot lahko nekateri, ki slabo vidijo, delajo vaje za izboljšanje vida. To seveda ni mogoče. Dali so mi eno leto za razmislek, nato so me spet naročili na pregled. V tem času pa sem že prišla do točke, ko sem na vsak način hotela slišati. In me je jezilo, da nisem slišala. Rekla sem si, da ni takega aparata, da ga ne bi nosila, ker hočem slišati!

Si v tem letu opazila, da ti sluh peša?

Sluh zelo hitro izgubljam. Možgani po nekaterih raziskavah potrebujejo 12 tednov, da se prilagodijo na nov zvok. Ker izgubim približno procent sluha na mesec, se moji možgani ne utegnejo prilagajati tem spremembam. Stres za možgane je bil precej velik. Nekateri so govorili, da sem to kar dobro prenesla. Mogoče sem imela srečo, da sem imela prave ljudi ob sebi, da sem to laže sprejemala. Vsem, ki izgubljajo sluh, polagam toplo na srce, da obiščejo društvo gluhih in naglušnih. Meni so zelo veliko pomagali! Seznanjali so me tudi s tem, kaj me čaka z vse večjo izgubo sluha. Pomembno je, da sem se srečala z ljudmi, ki so imeli iste izkušnje.

Zakaj si sluh sploh začela izgubljati?

Naredili so kup preiskav, hodila sem od oddelka do oddelka, od infekcijskega do oddelka za genske in nevrološke preiskave … Ne poškodbe, ne hrup, ne zdravila niso razlog. Za nobeno od teh stvari niso mogli potrditi, da bi bil razlog za izgubo sluha. Sluh ni samo uho (zunanje, srednje in notranje), je še slušna pot in nato še možganski center za sluh, ki pa je še močno neraziskan. Jaz imam ušesa zdrava, to so mi potrdili vsi zdravniki, ki so me do sedaj pregledali, torej je nekaj narobe nekje na poti ali v centru za sluh.

Ali zdravniki predvidevajo, da boš sluh povsem izgubila?

S tem vprašanjem se po tihem ukvarjam, ampak se z njim ne želim soočiti. Imam namreč upanje, in s tem upanjem hodim od zdravnika do zdravnika, delamo preiskave … In to upanje je potrebno za vsakodnevno funkcioniranje. Nekdo mi je zelo neposredno rekel, naj se kar sprijaznim, da bom izgubila sluh – takšen udarec je bil zame povsem nesprejemljiv. Je pa res, da se počasi na to misel navajam. Ker vsakokrat, ko grem k zdravniku, tudi če je to zelo cenjen zdravnik, mi pove, da se tega ne da pozdraviti, in mi pokaže grafe, koliko sluha mi je še ostalo.

Kaj je zate sluh?

Sluh je zame življenje. Vedno sem bila del življenja svojih otrok, naj so bili veseli ali žalostni dnevi, vedno sem jih slišala, kaj so govorili. Zdaj pa sedim z njimi pri mizi, pa ne slišim, kaj govorijo. Tudi če uporabljam aparate, mi morajo povedati naravnost v obraz, da si pomagam še z branjem ustnic. Ne moreš pričakovati, da ti bo nekdo kar nenehno prevajal. Ali na prireditvah, rojstnih dnevih. Rada klepetam, se srečujem z ljudmi. V družbi ne zmorem slediti pogovoru, sledim lahko samo tistemu, ki govori meni. Dva metra stran nekdo pove šalo in se vsi zasmejejo – veš, kako je ob tem meni? Šala! Ko delam karikature! In tudi če se nočem počutiti izključeno, se počutim tako.

Želela bi si, da bi v cerkvi duhovniki in bralci beril razločno govorili, saj se mi je že večkrat zgodilo, da pri maši nisem slišala ničesar. Pa tudi, da bi bile v cerkvah nameščene slušne zanke, ki uporabnikom slušnih aparatov olajšajo razumevanje, saj preprečujejo odmev, šumenje …

Rada imaš tudi glasbo.

Ko slikam, vedno poslušam glasbo. Moje ime pomeni pesem! Imam srečo, da imam aparat, s katerim si pomagam, da z njim slišim glasbo neposredno v aparatih. To je neke vrste tolažba. Ne vem, kako dolgo jo bom še slišala. Saj nihče ne ve za čas, kdaj se bo izteklo življenje … Ampak v vsaki glasbi zdaj veliko bolj uživam. Da jo lahko še slišim, je zame dar. Včasih se med slikanjem kar ustavim in poslušam.

Kako se soočaš z vsem tem?

Vem, da bom morala še veliko narediti za to, da bom sprejela spremembe, in bom hvaležna, da sem lahko prisotna, da vidim svoje bližnje, da berem z obraza, ali so veseli ali žalostni. Zdaj mi kdo reče, naj se ne sekiram, ker je 80 % govorjenja balast. Jaz moram najprej slišati, o čem govorijo, da se lahko odločim, da je res balast. Če pa ne slišiš, se ukvarjaš samo še s tem, kaj je bilo, kaj so rekli. Čeprav je morda res bilo nekaj brezveznega. To je tisto! To je življenje, da si del skupnosti, da si del dogajanja. Če pa stopiš nazaj, se v bistvu zapreš, o tem sem veliko brala in tudi doživela. Tega si ne želim.

Kako ob tem doživljaš Boga?

Hočem ga slišati. Kaj ni to zanimivo, izgubljam sluh, pa ga hočem slišati? Rada bi slišala, kaj mi hoče povedati. Zakaj komunicira z mano na tak način? Če ve, koliko mi pomeni glasba, pa me je poslal na pot tišine. Po drugi strani se moj odnos z Bogom poglablja prav zaradi tega iskanja. Na marsikatero vprašanje mi je že odgovoril. V Svetem pismu sem poiskala odlomke, kjer so omenjeni gluhi. Ugotavljam, da je sporočilo mogoče še globlje, kot se zdi na začetku. Gre za notranji posluh. V prihodnosti bom morala več energije usmeriti v notranje poslušanje. Zdi se mi, da me pošilja na pot med gluhe in naglušne. Hočem predvsem razbiti kakšen tabu, ki je še prisoten med ljudmi. Umetnost je način, ki mogoče bolj neagresivno sporoča o drugačnosti. O potrebah, o stiskah, o željah. Pa tudi o veselju, ki je v svetu gluhih in naglušnih. Če Bog to hoče, potem bom morala delati na tem.

Kako so otroci doživeli spremembo v vaši družini?

To res ni sprememba samo za tistega, ki sluh izgubi, je sprememba za vse. Vidim, da gredo skozi faze sprejemanja. Tudi če o tem ne govorijo, jih jaz občutim, vidim. Res je, če se ti en čut umakne, se ti drugi izostrijo. Že sedaj čutim, da se mi je izostril tip, pa mogoče pozornost. Tudi če besed ne ujamem točno, ujamem razpoloženje na obrazu. Videla sem že, da so bili tudi jezni. Razumela sem jih, ker je naglušnost tudi mene jezila. Jaz sem hotela slišati, oni pa morda rečejo, da hočejo nazaj mamo, ki sliši. Prišlo je obdobje »Eh, nič«. 
»Kaj si vprašal?« »Eh, nič.« Ravno so povedali celo štorijo, pa jim rečem, naj ponovijo. Tega se utrudijo. Prilagoditi morajo glasnost: zjutraj, ko še nimam aparatov, mi morajo kakšno stvar reči čisto na uho, ko pa si dam aparat v ušesa, me hrup, kričanje ali žvižganje zelo moti. Ampak to zahteva energijo, seveda je lažje kričati iz sobe. So pa tudi trenutki, ko mi izkažejo posebno pozornost. Tako zelo sem hvaležna, ko so pozorni na to, da sem informirana, da sem del utripa. Razumem, da ne gre vedno, sem pa zelo hvaležna, ko to dobim.

Kako naglušnost sprejema širša okolica?

Pomemben trenutek zame je bil, ko sem se nehala delati normalno. Naglušnost je nevidna invalidnost, zato moram v knjižnici, na pošti ali v trgovini najprej povedati, da sem naglušna, naj govorijo k meni, da bom slišala. Imam zelo dobre izkušnje z vsemi, jaz pa sem morala sprejeti to, da najprej izrečem ta stavek.

Slušni aparat ne pomeni, da bo oseba, ki ga nosi, normalno slišala naprej. Ne gre tako. Slušni aparat je to, kar je invalidski voziček za tistega, ki ne more hoditi. Lahko se premika in pride do točke A, B … Ampak teči pa ne more več. Tako lahko tudi jaz slišim, komuniciram, ampak tako, kot sem nekoč slišala, ne bom nikoli več. Tudi če bi imela najboljši aparat in bi šla v opero, v operi ne bi mogla več uživati tako, kot sem prej.

Se učiš kretati?

Opravila sem začetni tečaj znakovnega jezika. Tu in tam se tudi otroci kaj naučijo. V tem trenutku pa si bolj želim usvojiti branje z ustnic. Ker ne govorim tako pogosto z gluhimi, s katerimi bi uporabljala znakovni jezik. Zdaj gledam ustnice, zelo se moram koncentrirati na obliko, izgovorjavo, glas, ki ga še lahko povežem z obliko. Vesela bom, če bom prišla do te točke, ko bom lahko brala z ustnic in hkrati gledala ljudi v oči.

»Drži, da če se ti en čut umakne, se ti drugi izostrijo. Že sedaj čutim, da se mi je izostril tip, pa mogoče pozornost. 
Morda pa Boga »fušanje« ne moti.

»Otroci so me opozorili, da pri petju ‘fušam’, naj bom v cerkvi raje tiho. Prej sem pela v zboru, na mikrofon, obožujem taizéjske speve – Boga sem slavila s petjem. Kako bom zdaj slavila? Neki duhovnik mi je dejal, naj vseeno pojem, pač malo tišje, naj se izrazim pred Bogom, tudi če ‘fušam’. Morda pa Boga to ne moti? Izguba sluha je šola, spoznavam, da se perfekcionizem ne obnese. Globlje pogledaš v ozadje nepopolne slike. Svetovali so mi, naj ne gledam na to, kar izgubljam, temveč naj skozi to izkušnjo dajem novo vrednost temu, kar bo prišlo.« 

Vir:
3. 3. 2019 | Mojca Purger | Naša Družina

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

PRIHRANITE PRI ČASU IN STROŠKIH – KUPUJTE V AUDIO BM SPLETNI TRGOVINI

V slušnih centrih AUDIO BM se zavedamo dragocenosti vašega časa, zato zagotavljamo hitro, varno in udobno nakupovanje tudi preko naše spletne trgovine. Sodobna in uporabnikom prijazna spletna trgovina vam nudi vrhunsko in cenovno ugodno ponudbo vseh vrst baterij za slušne aparate, dodatkov za nego in vzdrževanje slušnih aparatov, tehničnih pripomočkov ter čepkov za zaščito ušes pred vodo ali hrupom.

ENOSTAVNO NAROČANJE IZDELKOV

Vse izdelke si lahko ogledate po kategorijah ali pa enostavno uporabite preprost in učinkovit iskalnik, ki vam v hipu najde iskani artikel. Za varen in udoben nakup je potrebno le nekaj klikov. Spletno naročilo lahko oddate preko osebnega računalnika, pametnega telefona ali tabličnega računalnika.

HITRA DOSTAVA NAROČENIH IZDELKOV

Naročene izdelke vam hitro in zanesljivo dostavimo preko Pošte Slovenije v najkrajšem možnem času. Plačate le naročene izdelke, brez dodatnih stroškov dostave, pakiranja in odkupnine. Vsakemu naročilu priložimo tudi malo praktično darilo.

RAZLIČNI NAČINI PLAČILA NAROČENIH IZDELKOV

Izbirate lahko med različnimi načini plačila, in sicer:

  • Neposredna bančna transakcija
  • Plačilo po povzetju
  • PayPal ali kreditne kartice (Visa, MasterCard, …)

Izkoristite vrhunsko ponudbo po dostopnih cenah v naši spletni trgovini na www.audiobm.si/trgovina.

Če potrebujete pomoč pri nakupu, ali želite spletno naročilo oddati kar preko telefona, nas od ponedeljka do petka lahko pokličete na telefon 059 044 055.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

ZASKRBLJUJOČE: DODATNO ZARAČUNAVANJE STORITEV V DOMOVIH ZA STAREJŠE

Dodatno zaračunavanje vseh možnih storitev v domovih za starejše postaja modna muha, ki po mnenju oskrbovancev, svojcev pa tudi širše javnosti postaja tudi nenadzorovan poligon dobičkonosnega ustvarjanja. Dejansko je vse to dogajanje ob vsesplošni podražitvi oskrbnin in zaračunavanju dodatnih storitev zaskrbljujoče za oskrbovance, ker ni jasno kdo je pravzaprav glavni odločevalec, ali lahko domovi sami odločajo o vsem ali pa nad vsem tem bedi tudi država in vsa ta dodatna zaračunavanja storitev tudi odobrava in potrjuje, oziroma če sploh ima možnost, da od izvajalcev zahteva črtanje posameznih dodatnih storitev.

Vsekakor je pa skrb vzbujajoč vedno daljši seznam teh zaračunavanih storitev in marsikatera na novo zapisana storitev je pa dejansko tudi srh vzbujajoča. Ena od takih na novo nastalih zaračunavanih storitev je “namestitev slušnega aparata”, ki jo vrednotijo 1 EUR. Kako so ponekod ovrednotili to storitev točno na 1 EUR je še eno vprašanje za kdaj drugič, še posebej ob predpostavki, da se za slabe pol minute dela zaračunava 1 EUR, in ekonomska računica kaj hitro pokaže koliko je lahko hipotetična postavka na uro, 8 ur na dan in koliko na mesec. Ob tem dobička željnem preračunavanju je pa zagotovo zelo pomemben faktor tudi statistično dokazano dejstvo, da se polovica starostnikov sooča z izgubo sluha in so potencialni uporabniki slušnih aparatov.

Na prvi pogled 1 EUR mogoče res ni veliko, ampak dejstvo pa je, da je namestitev slušnega aparata vsakodnevna storitev, včasih lahko tudi večkrat na dan in to lahko hitro postane strošek, ki si ga marsikateri oskrbovanec ne more privoščiti. Človek brez slušnega aparata postane še bolj izoliran od družbenega dogajanja, osamljen, dehumaniziran, diskriminiran in posledično še bolj depresiven v okolju, ki naj bi mu omogočilo polno vključenost in zdravo ter produktivno tretje življenjsko obdobje. Ob branju takih poslovno dobičkarskih umotvorih je marsikomu grozljivo kako razčlovečeni postajajo ponekod ti odnosi do starejših ljudi, še posebej do tistih s posebnimi potrebami, ki še toliko več in bolj potrebujejo spoštljiv odnos do osebnega dostojanstva in pa seveda razumevanje do vseh težav s katerimi se soočajo.

Spoštovani vsi tisti, ki odločate o doplačevanju storitev v domovih za starejše občane, razmislite malo kaj je plačljiva storitev in kaj je spoštovanje človekovega dostojanstva.

Kot predsednik odbora naglušnih uporabnikov slušnih aparatov, ki deluje pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vas vljudno naprošam za razmislek predvsem pa za spoštljiv odnos do vseh oseb, ki za polno vključenost in socializacijo nujno potrebujejo slušni aparat.

Slušni aparat ni luksuz ampak je potreba in želja uporabnikov po enakovredni komunikaciji v njihovem socialnem okolju.

Prijaznost ne bi nikoli smela biti plačljiva storitev ampak spoštovanja vredna prostovoljna človekoljubna pomoč. Prijaznost do sočloveka je vrednota, takšno zaračunavanje dodatnih storitev je pa navadna sramota.

Boris Horvat Tihi,
podpredsenik ZDGNS
vodja odbora naglušnih

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

POLŽEV VSADEK – KAJ TO JE IN KAKO DELUJE

Polžev vsadek je elektronska naprava, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec. Mikrofon lovi zvoke okolja in jih prevaja v govorni procesor. Ta jih analizira in digitalizira v kodirane signale, ki se potem prevajajo do oddajnika. Oddajnik pošilja signal preko kože s pomočjo radijskih valov do notranjega dela (op.: tako se notranji del tudi napaja), kjer se ponovno spremenijo v električni signal. Ta električni signal se potem pošlje v elektrodo in šibki električni impulzi stimulirajo živčne končiče. Ko električni signal zapusti slušni živec, se po živčni slušni poti prevede vse do možganske skorje. Možgani te dražljaje prepoznajo kot zvok, ki se od mikrofona naprej prenese v nekaj mikrosekundah.


KDO JE KANDIDAT ZA POLŽEV VSADEK
Oseba, ki želi pridobiti polžev vsadek, mora biti najprej prepoznana kot ustrezen kandidat. To so vse gluhe osebe in osebe z zelo težko zaznavno okvaro sluha, ne glede na njihovo starost, katerim slušni aparat ne predstavlja več primerne rešitve. Po vseh opravljenih pregledih se takšno osebo uvrsti na seznam za operacijo.

Gluhi otroci, katerih razvoj poslušanja in govora je zaradi gluhote otežen ali onemogočen, so obravnavani prednostno. V razvoju predelov centralnega živčevja obstajajo obdobja, ko so ta za razvoj določenih funkcij najbolj dojemljiva. Zato je zelo pomembno, da od rojstva gluhi otroci čim prej dobijo polžev vsadek in s tem možnost govornega razvoja, pridobivanja izobrazbe in socialnega položaja. Najboljše rezultate glede govora in jezika dosegajo tisti gluhi otroci, ki dobijo polžev vsadek v najzgodnejši starosti in ki živijo v okolju, ki je stimulativno za razvoj govorne komunikacije. Z vstavitvijo polževega vsadka je omogočena slušna kontrola glasu, govora, izboljša se govorno dihanje, fonacija, izboljša se kontrola glasu in govor postane bistveno bolj razumljiv. Z izboljšanjem glasu, govora in komunikacije se izboljša tudi kakovost življenja gluhih oseb.

Primeri različnih govornih procesorjev: Cochlear, Medel in Advanced Bionics.

Operacija za vstavitev notranjega dela polževega vsadka običajno traja 2-3 ure. Pacient ostane v bolnišnici do enega tedna, dalje pa okreva doma. Po približno mesecu dni mu strokovnjaki na kliniki dodajo še zunanje dele polževega vsadka, opravi pa se tudi prva nastavitev govornega procesorja. Nastavitev ni enkratno dejanje, pač pa se prilagaja pridobljenim sposobnostim poslušanja. Na začetku so nastavitve bolj pogoste, kasneje pa enkrat letno oziroma po potrebi. Napredek in uspeh na področju poslušanja sta odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem pa od tega ali je gluha oseba že slišala ali pa je gluha od rojstva. Na uspešnost rehabilitacije poslušanja pri otrocih pomembno vpliva starost ob pridobitvi polževega vsadka in stopnja okvare sluha ob rojstvu ter čimbolj zgodnja vključenost v slušno-govorno obravnavo ter tudi otrokove kognitivne in druge sposobnosti. Po vseh pregledih je ponovna kontrola z vsemi izvidi pri specialistu ORL. Če ste primeren kandidat, se uvrstite na čakalno listo za operacijo za vstavitev polževega vsadka. Po operaciji pri kateri vam vstavijo notranji del polževega vsadka sledi okrevanje. Po okrevanju prejmete zunanji del, ki vam po individualnih nastavitvah omogoči zaznavo zvoka.

Več informacij:
https://www.audiobm.si/polzevi-vsadki-cochlear-implants/
http://www.csgm.si

Posebna ponudba baterij za polževe vsadke:
https://www.audiobm.si/audio-bm-akcije-in-ugodnosti/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

ČEMU SLUŽIJO PROGRAMI V SLUŠNIH APARATIH?

Tako kot imamo v pralnem stroju različne programe za različne vrste tkanin, imamo tudi v slušnih aparatih različne programe za različne slušne potrebe in za različna slušna okolja. Programe v slušnih aparatih lahko preklapljamo ročno, v boljših izvedbah pa se v okviru samodejnega programa nahaja več slušnih destinacij (programi, ki se preklapljajo samodejno).

Najboljše poslušanje v vseh raznolikih zvočnih situacijah je z uporabo slušnih aparatov, ki tudi programe menjajo samodejno. Uporabniku ni potrebno pri prehodu iz ene zvočne situacije v drugo storiti ničesar. Kljub temu nekateri uporabniki včasih želijo na poslušanje vplivati tudi sami. Takrat s tipko na slušnem aparatu, z mobilnim telefonom ali preko namenskega daljinskega upravljalnika ročno izberejo preko katerega programa želijo poslušati.

Najpogosteje se srečujemo:

  • s samodejnimi programi (npr. za mirno okolje, govor v hrupu, glasbo, hrup, …)
  • z ročnimi programi (npr. za mirno okolje, govor v hrupu, glasba, telefonska tuljavica, …)

POVZEMIMO: programi so zelo natančne, namenske prilagoditve delovanja slušnega aparata za različne zvočne situacije. Ker se zvočno okolje spreminja, je za najboljše poslušanje potrebno spreminjati tudi prilagoditve v slušnih aparatih. Pri Unitron in Sonic slušnih aparatih preklopi programov lahko potekajo samodejno.

Več o delovanju slušnih aparatov preberite na posebni strani >>

Vabljeni k branju in v najbližji AUDIO BM slušni center, kjer vam bo na vsa vaša vprašanja z veseljem odgovoril strokovnjak, slušni akustik.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Z GLASBO LAHKO OBUDIMO SPOMIN

Ob prebiranju naslednjega zapisa boste spoznali kako velik pomen ima glasba v človekovem življenju. Tudi pri osebah z demenco! Posredno je torej zelo pomemben tudi sluh, ki nam omogoča poslušanje glasbe in tudi vseh drugih zvokov, med katerimi je za komunikacijo najpomembnejše, da lahko dobro slišimo govor.

Zapis je nastal na podlagi resničnih dogodkov.

… John prebiva v domu za starejše. Nikoli ne začne pogovora, le tu je in obstaja. John je dementna oseba, katera ni zmožna prepoznati svojih slik iz mladosti ali drugih podrobnosti njegovega življenja. Ne spomni se, da je igral nogomet. Ne spomni se, da je bil v vojski. Ne spomni se niti, da je po odsluženi vojski nastopal kot igralec. Njegove sanje, njegova ljubezen, … ni jih več. Kdo sploh smo brez našega spomina? …

Ob predvajanju glasbe iz njegovega časa je nepopisna živahnost kar lila ven iz njega. Nihče te živahnosti pri Johnu še ni videl. V njem so se prebudila davno pozabljena čustva.

Preberite nadaljevanje. Seznanili se boste s spoznanji Dana Cohena glede vpliva poslušanja glasbe na osebe z demenco.

Dan Cohen je še pred leti delal v domu za starejše. Izkušnja mu je spremenila življenje. Kaj se zgodi, ko se dementnim ljudem predvaja glasbo, ki jim je všeč? Ugotovil je, da glasba človeka lahko poveže s sedanjim in preteklim jazom, ter življenjem.

Glasbe ne moremo ločiti od čustev. Ne spodbuja le telesa. Če deluje, zajame celega človeka, različne dele možganov, ter spomine in čustva, ki jo spremljajo. Filozof Kant je glasbo imenoval poživljajoča umetnost. Vsi čutimo, da je glasba čarobna. Za ljudi z demenco je lahko zadnji vhod v njihov um. Deli možganov, ki skrbijo, da se spominjamo glasbe in se odzivamo nanjo, pri Alzheimerjevi bolezni in drugih vrstah demence niso prizadeti. Glasbeni spomin je med drugim jasen zaradi načina, kako glasba pride v možgane. Glasba lahko močneje vzpodbudi več delov možganov kot drugi dražljaji.

Glasba je očitno kulturni izum, ki izrablja dele možganov razvite za druge namene. Ne le slišnih, temveč tudi vidne in čustvene dele ter male možgane. Vsi ti so ključni za koordinacijo. Ko smo mladi, se glasba zapisuje v naše gibe in čustva. K sreči so to zadnji deli možganov, ki jih ne uniči Alzheimerjeva bolezen. Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo morajo poslušati glasbo, ki jim nekaj pomeni, ter je povezana s spomini in čustvi. Če oživimo te poti, lahko spodbudimo človeka, ki je sicer odsoten.

Kar danes potratimo za zdravila, ki ne pomagajo, zasenči to kar bi potrebovali, da bi omogočili poslušanje glasbe stanovalcem domov za starejše. Zakaj ti ljudje še ne morejo poslušati glasbe? Zakaj jim to mora omogočiti zunanji svetovalec, kot je Dan Cohen? V današnjem norem svetu lahko predpišemo recept za antidepresive, ki stanejo 1000 EUR na mesec. Če pa nekomu omogočimo prevajalnik za 40 EUR, bi ta oseba imela ogromno koristi. Ampak glasba ne spada med medicinske pripomočke. Ker je glasba nekaj postranskega, se veliki denarji obračajo le pri zdravilih. Zdravstveni sistem si človeka predstavlja kot zelo zapleten stroj. Medicinsko gledano nismo storili ničesar, da bi se dotaknili bolnikovega srca in duše.

Stisko človeka si lahko predstavljamo kot nesporazum. Če človeku v stiski damo močna pomirjevala, mu odvzamemo edino možnost, da nam pove za težave. Človeka, ki se odziva, tako spremenimo v nekoga, ki se zapre vase in izgubi stik z okolico. Ljudje izgubijo nedotakljivo, pojem izbire in nadzora. Glasba ustvarja spontanost, ki je v ustanovi kot je dom za starejše, nemogoča. Popelje te proč od dnevne rutine, v svet, ki ga ustvariš sam in se po svoje z njim povežeš.

Tega ne zmore nobeno zdravilo. Zdravila zatrejo iskrico, nikoli je ne razvnamejo. Ljudje morajo biti dejavni. Uspevati morajo v svojem okolju. Če najdete glasbo, ki jo ljudje poznajo, je to dražljaj s katerim se ljudje ne zaprejo vase. Raziskovalci so odkrili, da je že pri 6 mesecih razvoja zarodka v maternici možganska skorja zmožna pomnjenja. Po preučevanju glasov novorojenčkov so odkrili vzorce podobne materinem govoru. To pomeni, da se še pred rojstvom učimo peti z drugim človekom. Vsak otrok sledi ritmu glasbe, ki jo sliši ali si jo domišlja. Tega se npr. pri drugih živalskih vrstah ne opazi. Glasba je očitno tako značilna za človeka kot tudi za njegov jezik. Odziv na ritem je morda prirojen in človeški. Skoraj vsi ljudje izražajo prirojeno muzikaličnost.

Dana Cohena neizmerno veseli videti človeka, ki leta in leta ni poslušal glasbe in kako oživi, ko jo sliši. Kot zdravnik je zelo navdušen, toda za tem čudovitim trenutkom se nekaj skriva. Kako se je to sploh zgodilo? Zakaj smo človeku lahko dajali hrano, vodo in zdravila, nismo pa zadovoljili njegovih globokih potreb? Stoletje nazaj so to bile ustanove, ki so negovale ljudi. Nego so izvajali domači ljudje in tudi sobe so izžarevale čim bolj domu podobno situacijo. To je bilo pred napredkom civilizacije, ko so v ZDA odprli 15 000 domov katerih izgled in delovanje je baziralo na sistemu bolnišnic.

Kako je prišlo do tega, da tako preživljamo jesen življenja? Tehnologija je korenito spremenila človekovo okolje. Naša varnost ni več vezana na dom ali domačo vas, temveč na nekaj drugega. Postali smo urbani. Tradicionalni ustroj družine je slabel pod pritiskom. Zato so proti koncu 19. stoletja množice starostnikov umirale v ubožnicah. Poleg duševnih bolnikov in brezdomcev. Ameriška vlada je takrat sprejela odlok, s katerim zagotavlja vsaj nekaj zaščite 30 milijonom državljanov, ki bodo imeli neposredno korist od pokojnin. Američani so se zavedali, da so starostniki v Ameriki bolni in revni. Sprejeli so sklep, da jih bodo podprli. Ne v socialnem sistemu, ampak v zdravstvenem sistemu. Na silo so združili ubožnico in bolnišnico. Tako so nastali negovalni domovi. Nastala je nova industrija. Posel je razcvetel po uvedbi zavarovanja Medicaid leta 1965. Množična skrb za starostnike je bila nekaj novega v človeški zgodovini. Težave so bile neizogibne. Pojavile so se obtožbe o »skladiščenju« starostnikov in prepogostem privezovanju. Ko se je tako ravnanje v domovih končno spremenilo, je nova težava postala v prepogostem predpisovanju antipsihotikov. Čeprav niso namenjeni starostnikom, jih množično in preveč uporabljajo.

V negovalnih domovih je nekaj najboljših ljudi, ki imajo veliko srce in so velikodušni. Prinašajo veselje in smeh, vendar dan za dnem hodijo delat v ustanovo, ki ljudi razvršča po diagnozi in njihovi oviralnosti. Tam so najprej pacienti in šele potem ljudje.

Polovica stanovalcev negovalnih domov nima obiskov. Svojci ne zmorejo, domovi pa nimajo sredstev za to. Vlada ne namenja denarja za glasbo, predvajalnike. Cilj Dana Cohena je opremiti vseh 16.000 domovih v ZDA s predvajalniki glasbe. Pri iskanju donatorjev je naletel na veliko zaprtih vrat in gluhih ušes, ter razne izgovore. Med iskanjem donatorjev je naletel na osebo, ki ga še najbolj razume. Namreč, pred 20 leti ga je prešinila misel, da bi starostnikom lahko pripeljali rastline, živali in otroke in pri tem naletel na sila podobne odzive. Porodile so se sanje, da bi hodili od vrat do vrat, a megle doma za starostnike niso mogli predreti. Kar sedaj podobno počne Dan ni v okvirju ustaljenega delovanja. Za dosego uspeha se je potrebno zavedati pred kako zelo veliko oviro stojimo. Večjo kot si mislimo. 

Marsikdo meni, da je z ameriškimi domovi nekaj hudo narobe. Kathy Greenlee iz ameriškega ministrstva za zdravstvo prelaga odgovornost na državo, ki mora nujno uvesti kulturne spremembe. Bonnie Kantor, nekdanja predsednica Pioneer Networka ceni neodvisnost, a v ZDA imajo velike težave s pojmom odvisnosti. Drugi narodi so sprejeli staranje, Američani pa radi rečejo: “Tam je, nočem videti, nočem vedeti za to.” Becky Kurtz iz urada za dolgotrajno oskrbo pritrjuje, da trenutni sistem ne deluje dobro. Ljudi razčlovečuje. Tudi povojna generacija meni, da to ni sprejemljivo. Nočejo in ne želijo si takšnega ravnanja v starosti.

V Ameriki imajo 6000 strokovnjakov za delo s starostniki, ki skrbijo za 300.000.000 ljudi in ta številka ne upada, ampak le raste. Čas je zelo neprimeren, ker je težav, ki nas čakajo, vedno več. Biokemik Gregory Petesko poudarja, da smo se znašli pred epidemijo nevroloških bolezni po vsem svetu. Človeštvo je že 12.000 let razporejeno kot piramida. Na vrhu so najstarejši. Vrh te piramide se vse bolj širi. Do leta 2050 bo kot steber in piramida se bo začela počasi obračati. To ni ravno dobro, kajti po 65. letu eksponentno narašča tveganje za Alzheimerjevo in Parkinsovo bolezen. V ZDA je pet milijonov ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. V desetih letih se bo to število podvojilo. Ni dovolj ustanov, denarnih in drugih sredstev, da bi lahko poskrbeli za toliko ljudi z demenco. Pomagati jim moramo, da se bodo zdravo starali.

Dr. Peter Davies iz Feinstein inštituta že 38 let raziskuje Alzheimerjevo bolezen. Za bolnike ni nič tako učinkovitega, kot je glasbena terapija. Želi si, da bi bilo, še vedno išče, toda odkril ni še ničesar, kar bi imelo tako blagodejen in pozitiven učinek.

V naši preteklosti, v vseh zgodbah in kulturah so imeli starejši nekaj za dati in vedno je bil tam nekdo, ki je potreboval to, kar so starešine lahko prenesle naprej. Ali velja to tudi v našem novem svetu? Imajo starostniki svoje mesto? Od majhnega nas učijo, da je odraslost vrhunec življenja in da so starejši ljudje le strta različica prejšnjega izjemnega jaza. V sodobni kulturi cenimo posameznike, ki dosegajo uspehe strojev in delujejo kot stroji. Zato staranje ne more biti dobro sprejeto. Kajti stroji se ne starajo. Življenje starejših gre v drugo smer, zato jih Amerika postavlja na stranski tir. Skriva jih.

V letih dela s starostniki se je naučil, da se ameriška kultura moti, saj je starost tudi del življenja. Ljudje naj imajo priložnost, da živijo, rastejo in postanejo starešine. Ustvarjeni smo za staranje. S staranjem se naučimo veliko pomembnega. Dotika se učimo vse življenje. Če ga ni, je podobno, kot bi izgubili del človečnosti. Ljudem v tem domu za starostnike, smo zatrli duha, ker smo jih zaprli. Ko poslušajo glasbo, njihov duh oživi. Še vedno je svež in mlad.

Danu je uspevalo. Dobil je sredstva za 35 domov za starostnike. Domovi so tokrat sodelovali. Po treh letih truda je Danu uspelo, da je glasba prišla v 56 domov za starostnike. Čeprav je to le kaplja v morju. Poskrbeti je potrebno 1,6 milijona ljudi v domovih. Vsem je potrebno izboljšati življenje in ne le določenim. Dan je mislil, da bo šlo gladko. Da bodo ljudje sprejeli zamisel in jo uresničili. Niso je.

Glasba izpolnjuje naša najgloblja hrepenenja. Po tem hrepenimo že na tisoče let. Naši možgani so uglašeni z njo. Potrebujemo glasbo. V nas prebuja najglobljo varnost. Varnost uglašenosti z drugimi in s seboj. Zato bomo skupaj storili nekaj ljubeznivega. Vrnimo življenje tja, kjer je že bilo pozabljeno. Omogočimo poslušanje glasbe!

Ali se kdaj vprašamo kako slišijo naši svojci? Kdaj so nazadnje opravili kontrolo sluha?

Brezplačno, hitro in natančno preverite sluh v najbližjem AUDIO BM slušnem centru.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

DUŠEVNA STISKA – KAKO JE NAGLUŠNOST VPLIVALA NA LUDWIGA VAN BEETHOVNA

Odnos do soljudi in stvari se ob naraščajoči naglušnosti spremeni. Te spremembe se najbolj pokažejo v družabnih odnosih z znanci pa tudi z domačimi v družinskem krogu. Razmerja, ki so bila prej topla, tesna in prisrčna, se zdaj naenkrat zrahljajo, ker manjka sluh kot eden izmed glavnih mostov sporazumevanja. Znanci in domači namreč vedo, da bodo imeli pri vsakem vprašanju, ki ga bodo naslovili na naglušnega, s sporazumevanjem precejšnje težave. Zato ga sprašujejo in se posvetujejo z njim čedalje manj, dokler s tem sploh ne prenehajo.

Spoznanje čedalje večje osamitve naglušnega globoko potre in tudi čustveno spremeni. V sebi čuti tesnobo, žalost in pobitost. Čedalje večja osamljenost pa povzroča, da postaja naglušni tudi v samem sebi bolj in bolj negotov in nekritičen. Od tod hitra razburljivost in nenadni izbruhi hude jeze brez pravega povoda. Ta osamljenost zareže v njegov značaj čisto nove črte. Iz ljubeznivih, dobrohotnih in vedrih ljudi lahko napravi naglušnost čemerne, razdražljive, godrnjave in gospodovalne ali pa potrte in zlovoljne značaje.

Naglušen človek slovi kot nezaupljiv, odtujen in svojeglav človek. Posebne lastnosti značaja pa ga spričo vsakdanjih nesporazumov silijo v vedno nove spopade z okolico. Iz tega začaranega kroga ponavadi ne najde izhoda. Zdi se mu, da je najbolje, če se umakne v tiho osamljenost. Le-ta pa je izpolnjena s trpkim razmišljanjem, ki naglušnega počasi duševno izčrpa in uničuje.

Tako duševno stisko nam je najbolj izvirno opisal veliki mojster simfonij Ludwig van Beethoven, ki je že zgodaj oglušel, pa je gnan od umetniške sle v neizmernem trpljenju še vedno ustvarjal glasbo neminljive vrednosti. Naj navedemo nekaj odlomkov iz njegove znamenite heiligenstadtske oporoke, ki jo je napisal s triintridesetimi leti in v kateri se opravičuje bratoma za svoje na videz nerazumljivo vedenje:

»O ljudje, kakšno krivico mi delate s tem, da me obsojate kot sovražnega in trmastega ljudomrzneža. Saj ne veste za skrite vzroke tega, kar vidite na zunaj. Od mladega sem bil vedno rahločuten in dober … Toda pomislite, da sem že šest let neozdravljivo bolan… Končno sem le prišel do spoznanja, da je bolezen trajna in neozdravljiva. Tako sem se moral sam izločiti iz družbe in se odpraviti v samoto, čeprav sem bil po naravi živahen in vedno vnet za družabnost in razvedrilo. Če pa sem tu in tam le še poizkusil, sem bil strahotno pobit ob žalostnem spoznanju, kako sem močno naglušen. Nemogoče pa mi je bilo reči ljudem: govorite glasneje, vpijte, kajti gluh sem. Ah, kako naj bi priznal oslabelost čutila, ki naj bi bilo prav pri meni popolnejše kot pri drugih, čutila, ki je bilo nekoč pri meni čudovito popolno, popolnejše kakor pri marsikaterem drugem glasbeniku … Oh, tega ne zmorem. Zaradi tega mi oprostite, kadar se umaknem, ko bi moral biti z vami … Zame ni družabnosti, ni razgovorov …

Sama, čista samota. V družbo zahajam le v najnujnejših primerih. Živeti moram kot pregnanec. Brž ko se približam družbi, me popade strašna tesnoba pred nevarnostjo, da bodo odkrili mojo hudo naglušnost … Kakšno ponižanje, ko nekdo zraven mene sliši iz daljave piščal ali pastirjevo petje, jaz pa ne slišim ničesar … Taki dogodki so me pognali skoraj v obup. Malo je manjkalo, pa bi si vzel življenje. Samo umetnost me še zadržuje … O ljudje, ko boste nekoč to brali, pomislite, da ste mi storili krivico …«

Tako Beethoven. Toda od tedaj pa do danes so se časi temeljito spremenili. Medicina je že konec prejšnjega, še bolj pa v tem stoletju, napravila nekaj krepkih korakov naprej. Sodeč po znamenjih, ki jih navajajo zgodovinarji, je imel nesrečni skladatelj tako imenovano otosklerozo. Naglušnost, ki jo povzroča ta bolezen, pa zmoremo danes močno izboljšati bodisi z operacijo ali s slušnim aparatom. Tudi vrsto drugih oblik naglušnosti je mogoče ozdraviti ali pa izboljšati, tako da ima oseba zopet lahko normalen stik z družbo.

Se sprašujete kako je z vašim sluhom? Preverite brezplačno. Vabljeni v najbližji AUDIO BM slušni center.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 31 32 33 34 35 38

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1793 ocen
×
js_loader