Kategorija: Članki

Večkrat slišimo, da kdo omeni: »uho me srbi«. Če smo bolj natančni, imamo v mislih predvsem sluhovod, kjer nastane srbenje. Ta je lahko celo kronične narave. Srbenje se pojavi, ko se sluhovod osuši ali pa celo postane popolnoma suh. Takšne spremembe v sluhovodu so lahko posledica prekomernega poseganja vanj z raznimi pripomočki, kot so na primer: palčke, olja in razpršila.

Ušesni kanal – sluhovod je sestavljen deloma iz kosti in hrustanca, ki je prevlečen z zelo tanko povrhnjico. Ta meri vsega od 30 do 50 mikrometrov ali 0,03 milimetra. Povrhnjica vsebuje tudi dlačice in žleze, ki pomagajo pri vlaženju sluhovoda in ustvarjanju ušesnega masla.

V kolikor pogosto posegamo v sluhovod, predvsem s palčkami in podobnimi pripomočki, povrhnjico lahko do te mere poškodujemo, da žleze ne delujejo več, kot bi morale. Povrhnjica se lahko loči od plasti maščobe, ki deluje kot vezivo na kost oz. hrustanec. Posledično lahko pride celo do vnetja, ki simptom srbenja še okrepi.

Simptom srbečega ušesa  je lahko tudi posledica bolezni kot je npr. diabetes. Osebe, ki imajo sladkorno bolezen, imajo več možnosti, da se jim v sluhovodu razvijejo glivice, saj se jim zaradi povišanega sladkorja spremeni kislost ušesnega masla, ki skrbi za pravilno ravnotežje ušesne flore in glivicam ter bakterijam onemogoča njihov razvoj.

Za svoj sluhovod moramo torej primerno skrbeti, ne posegati vanj z raznimi pripomočki ter seveda skrbeti za naše splošno zdravje. V kolikor srbečica dlje časa ne odneha, vam vsekakor svetujemo, da obiščete zdravnika in težav ne rešujete z raznimi domačimi in kupljenimi pripomočki, ki lahko stanje še dodatno poslabšajo.

Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje

Sorodne vsebine:
Vnetje ušes >>
Vse o vnetju zunanjega ušesa >>

Zvok ima kar štiri močne vplive na naše telo. Predvsem vpliva na naš glas in na glas soljudi. Brez zadržkov lahko trdimo, da je človeški glas eden od najmočnejših zvokov na našem planetu. Je edini zvok, s katerim lahko nekomu povemo koliko nam pomeni, ali pa na drugi strani z glasom pričnemo vojno. V nadaljevanju spoznajmo štiri najmočnejše vplive zvoka na naše telo.

Vpliv sluha na PSIHO

Zvok spreminja naša čustva in počutje, npr. glasba. Verjetno lahko v misli takoj prikličete glasbo, ob kateri se dobro počutite oz. vam daje poseben občutek, kajne? Glasba torej spreminja naše počutje, kot tudi večina zvokov iz narave. Kot zanimivost… ptičje petje nas pomirja, saj smo skozi tisočletja spoznali, da kadar ptički pojo, v bližini ni nevarnosti in se lahko sprostimo.

Narava nam torej skozi zvoke sporoča ali je varno ali ne, saj vsa živa bitja to sporočajo sprva z oddajanjem zvokov, šele nato s premiki.

Vpliv sluha na VEDENJE

Kadar je v naši bližini neprijeten in glasen zvok, se bomo poizkusili od njega odmakniti čim dlje in poiskali ušesom prijetnejšega.

Neprijetni zvoki lahko povzročijo stres in spremenijo naš vzorec obnašanja v negativen, tako postanemo manj družabni, manj dojemljivi za delo in za pomoč pri delovnih nalogah.

Zvok tako na nas močno vpliva in to nenehno. Pomembno je, da se tega zavedamo, saj se lahko pravočasno odzovemo na zvočne spremembe, da le-te ne bodo vplivale na nas v takšni meri, kot bi sicer.

FIZIOLOŠKI vpliv sluha

Zvok fiziološko vpliva na naše telo. Kako? Telo predstavlja okoli 70% vode in voda je zelo dober prevodnik za še tako drobne zvočne dražljaje. Voda je sestavni del vseh živih bitij. Ste vedeli, da na svetu ne obstajajo »gluhi« vretenčarji. Lahko imajo slabo razvit vid ali pa ga sploh nimajo, na drugi strani pa imajo sluh razvit prav vsi, vse od prvega do zadnjega. Lahko bi torej rekli, da je sluh univerzalen.

Ker je sluh naš primarni čut za nevarnost, vsak nenaden zvok v telesu sproži proces na način, da sprosti kortizol, poveča srčni utrip, spremeni hitrost dihanja. Ta proces se prične odvijati, ker smo skozi leta evolucije ljudje »sprogramirani« da vsak nenaden ali neznan zvok pomeni nevarnost in posledično beg.

Vpliv sluha na KOGNICIJO

Ste vedeli, da kako dobro lahko opravljamo delo, je odvisno od zvoka v naši okolici oz. na delovnem mestu? Veliko mladostnikov se rado uči ob glasbi in to celo kar precej glasni, toliko, da ne slišijo človeškega glasu. Pa veste zakaj? Človeški glas je ob učenju najbolj moteč faktor. Če nekdo govori tik ob vas, se boste zelo težko skoncentrirali in posledično boste manj učinkoviti.

Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je na svetu 360 milijonov ljudi ali 5 % svetovne populacije z okvaro sluha, od tega je kar 32 milijonov otrok. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi preprečili kar 60 % okvar sluha pri otrocih. Najpogostejši vzroki za okvaro sluha pri otrocih so genski, sledijo jim razne infekcijske bolezni, obolenja ušes, hrup in zdravila. V primeru, da do okvare vseeno pride, je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za rehabilitacijo, izobraževanje in opolnomočenje (krepitev moči/vloge posameznika).

Posledice izgube sluha v otroštvu

Izguba sluha v otroštvu ima močan vpliv na učenje govora in jezika. Iz tega izhajajo tudi težave pri opismenjevanju, razvoju socialnih veščin in zgraditvi prave samopodobe. Težave pri sporazumevanju lahko otroku povzročijo občutke jeze in stres ter vodijo v osamljenost. Izguba sluha vpliva na otrokov celostni razvoj. Posledice takšne ali drugačne izgube sluha vplivajo tudi na družino kot celoto. Vendar posledice preraščajo zgolj družinski okvir. Osebe z okvaro ali izgubo sluha pogosto dosežejo nižjo izobrazbo, zato imajo slabše zaposlitvene možnosti in je tudi njihova delovna storilnost manjša. Izguba sluha torej vpliva tudi na socialni in gospodarski razvoj skupnosti in države.

Sluh je pri otrocih izjemnega pomena za njihov uspešni razvoj

O tem, kako lahko sami ugotovimo, da se pri otroku pojavlja izguba sluha, smo povprašali gospo Darjo Pajk, podpredsednico ZDGNS. »Pri majhnih otrocih smo pozorni na obračanje glave za določenimi zvoki, na odzive pri posameznih dogodkih, kjer bi pričakovali reakcijo, pa naj bo to smeh, jok, pogled. Pri starejših otrocih pazimo na govorni odziv, razvoj, na odzivnost otroka v igri med vrstniki, na vedenje med drugimi otroci, na mesto, ki ga zasede pred TV, da bi dobro slišal priljubljeno risanko. Pozorni smo na reakcije ob šepetu, šelestenju, za kar so koristne različne igrice, kjer se mora otrok smiselno odzvati. Izgubo na tem prvem nivoju je izjemno težko zaznati, navadno se zavemo, šele ko otrok ne sledi normalno glasnemu govoru. Pogosto se večjega otroka označi tudi kot ignorantskega, neubogljivega, jezljivega ter agresivnega ali pa izjemno mirnega ter odmaknjenega. Zaradi težav pri sledenju govora se namreč otrok umakne iz družbe, morda si poišče družbo enega ali dveh vrstnikov in se izogiba skupinskim igram, saj jim ne zmore slediti. Lahko se opre na odraslo osebo, ki podaja navodila, je pogosto v njeni bližini ter si pomaga z ogledovanjem. Večkrat se pojavi utrujenost, saj sta koncentracija na poslušanje in razumevanje naporni in tudi zaradi tega se otrok izogiba socialnim stikom, kar ponovno vodi v osamljenost in izolacijo. Če posumimo, da gre za podobne odzive otroka, je nujno, da se posvetujemo z zdravnikom, pred tem pa pridobimo čim več informacij o otrokovem obnašanju v različnih okoljih, o njegovih odzivih in govornih sposobnostih. Posledice izgube sluha v zgodnjem otroštvu so težje, kadar niso pravočasno prepoznane,« pojasnjuje Darja Pajk.

Povzeto po:
Urška Hrast: IZGUBA SLUHA V OTROŠTVU: UKREPAJMO ZDAJ!
Radio Ognjišče >>

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota

1. Vsako uho je popolnoma individualno, kakor prstni odtisi. Yahoo je celo raziskal tehnologijo, ki omogoča, da odklenete telefon, ko ga držite ob ušesu.
   
   
2. Otroci z dobrim sluhom na obeh ušesih vse do pubertete na splošno bolje opravljajo slušne naloge in obdelujejo zvok v desnem ušesu.
   
   
3. Od 206 kosti v človeškem telesu je 6 najmanjših prav v ušesih in sicer 3 v levem in 3 v desnem ušesu.
   
   
4. Slušni organ imenovan polž ima 16.000 mikroskopskih lasnih celic imenovanih dlačnice.
   
   
5. Enota za merjenje glasnosti (decibel) je bila poimenovana po Aleksandru Grahamu Bellu, izumitelju telefona, ki so ga pogosto imenovali oče gluhih.
   
   
6. Ko se vozimo po avtocesti moramo radiu dodati jakost, ko pridemo v kakšno ulico pa jakost navzdol, to je posledica dejstva, da osebe z normalnim sluhom potrebujejo glasnost 10 decibelov glasnejšo od hrupa v ozadju. To razmerje se imenuje signal/šum.
   
   
7. Razen vida in propriocepcije (sposobnost zaznavanja usmerjenosti telesa v vašem okolju) se naši notranji organizmi za ravnotežje, znani kot vestibularni sistem nahajajo v notranjem ušesu. Obstajajo trije polkrožni, kostni obroči, ki se nahajajo na različnih nivojih in vsebujejo tekočino, ki se premika, ko se premikamo.
   
   
8. Ušesa se čistijo sama. Zunanja tretjina ušesnega kanala ustvarja ušesni vosek (cerumen), ki se premika navzven na drobnih dlačicah, ko premikamo spodnjo čeljust, ko govorimo ali jemo.
   
   
9. Grmenje je zvok, ki ga spremlja strela, vendar pogosto pride do zamude med tem, ko vidimo strelo in slišimo grmenje. To je zato, ker zvok po zraku potuje skoraj 343 km/h, svetloba pa približno 299.338 km/h. Zato vidimo strele preden zaslišimo grmenje.
   
   
10. Najboljši način za merjenje razdalje strele od vaše lokacije je štetje sekund med strelo in grmenjem. Vsakih 5 sekund, ki jih preštejete, je nevihta oddaljena približno 1,5 km.
    
    

Vabim vas, da si več o zvoku preberete tule >>

Bine Kotnik
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Kranj