Slisanje-in-videnje-boljse-razumevanje-govora-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU: UČENJE RAZUMEVANJA SLIŠANEGA ALI SLIŠANO IN OBENEM VIDENO JE BOLJŠE!

Proces novega učenja je dolgotrajen in naporen. Še posebej za starejše. Pomagamo si tako, da izkoristimo evolucijsko sposobnost naših možganov, da podzavestno prepoznavajo naravne zvoke in začnemo svoje učenje v naravi. Pri tem postopno povečujemo uporabo slušnih aparatov od ure ali dveh na dan do celodnevne.

Kriterij je pojav prvih znakov glavobola – takrat prenehamo in počakamo na naslednji dan! Naslednji nasvet je, da začnemo uporabljati slušne aparate v tišjih in naravnih okoljih. S tem izgubimo najmanj energije in obenem možgane spodbudimo h aktivnemu sledenju zvokom v okolici. Zvok vetra, šum vode, grmenje, lajež psa, ptičje petje itd. Obenem poskušamo čim več komunicirati s svojim bližnjimi, najprej na štiri oči in šele kasneje z več sogovorniki. Šele ko smo suvereni v pogovoru z eno osebo, preidemo h pogovoru v skupini.

Pri pogovoru se osredotočimo na več okoliščin. Najprej na okolje, v katerem se pogovor odvija. Po možnosti, se pogovarjamo v tihem in svetlem prostoru, da ni v ozadju motečega hrupa in da se jasno vidi obraz sogovornika. V primeru, da to ni možno, naj bo pogovor takšen, da uporabljajmo kratke stavke s skromnim besednjakom brez tujk in da ne preskakujemo s teme na temo. Tudi na splošno se pri pogovoru držimo nekaterih pravil:

  • Vedno smo obrnjeni sogovorniku.
  • Lepo prosimo sogovornika, da se ne premika in ne koraka med pogovorom.
  • Govorimo normalno glasno in se ne trudimo s pretirano artikulacijo.
  • Sogovornik naj ne zakriva ust s pričesko, roko, cigareto, žvečenjem in podobnim.
  • Vedno govori le ena oseba istočasno.
  • Če sogovornika ne razumemo, prosimo, da povedano ponovi z drugimi besedami ali uporabi list in pisalo.

Med pogovorom sistematično vadimo razumevanje govora. Skušajmo poslušati sogovornika in se osredotočiti na njegovo izgovorjavo, poudarke in intonacijo v glasu. Je glasno, dramatično in čustveno ali je hladno in racionalno ali je monotono ali kaj drugega? Sogovornika istočasno opazujemo in poskušamo razbrati njegovo govorico telesa. Drža telesa izraža odnos govornika do tistega, o čemer govori. Nebesedna govorica obsega držo telesa, kretnje, mimiko, pogled v prostor in še kaj. S tem se izboljša razumevanje govora, tako lahko „preberemo“ manjkajoče glasove, katerih ne slišimo zaradi naglušnosti.

Kako se naučiti brati govorico telesa? Podobno kot pri govoru. Vsaj petnajst minut na dan posvetimo preučevanju in prepoznavanju kretenj. Za začetek na televiziji utišajte glas in samo z gledanjem slike ugotovite, kaj se dogaja. Glas vključite vsakih pet minut, tako da preverite, kako natančni ste pri razumevanju dogajanja na televiziji. Tudi sestanki in družabne prireditve so odlična priložnost za opazovanje. Poleg kretenj bodite pozorni tudi na obrazne mimike, pantomimo, demonstracijo in izrazno živahnost.

Za konec, berimo, berimo in še enkrat berimo! S tem si širimo besedni zaklad in spoznavamo nove besede kar nam pomaga pri ugibanju pomena govora, ko zaradi naglušnosti zgrešimo kak glas ali celo besedo. Naslednjič se bomo pogovarjali o aktivnem usmerjanju sogovornika v pogovoru.

Piše: Marko Štanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU – VEČ VSEBIN >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Naglusni-naglusnemu-slusni-aparati-so-sele-zacetek_AUDIO_BM-vusesni_zausesni_nevidni_digitalni_pametni-svetovanje

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU: SLUŠNI APARAT JE ŠELE ZAČETEK!

Spoštovani bralec! Živimo v časih nenehne komunikacije. Sposobnost nemotene komunikacije nas ohranja v družbi in ko jo izgubimo, se hitro znajdemo na socialnem robu. Zato je naglušnost vedno bolj moteča za naše vsakdanje življenje in premagovanje ovir, ki jih prinaša, zahteva vedno več pozornosti ter napora.

Naglušnost posredno vpliva tudi na večjo pojavnost tinnitusa, na slabše ravnotežje in finomotoriko ter je eden od dejavnikov tveganja za anksioznost in demenco.

Naglušni so vedno na preži in skušajo slediti dogajanju v okolju. To je utrujajoče in zahteva dodatno koncentracijo, ki seveda niha, kar se odraža v njihovi anksioznosti – tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah in zaskrbljenost.

Z naglušnostjo se zmanjša število zvočnih impulzov, ki jih možgani dobivajo preko ušes. Posledično možgani s časom otopijo, slabša se koncentracija in upada spomin. Pojavljati se začno prvi znaki demence. V poprečju naglušna oseba brez ustreznega slušnega pripomočka postane dementna 5 – 10 let pred svojimi slišečimi vrstniki.

Slušni pripomoček nam omogoča dobro slišanje, ni pa samoumevno, da nam brez truda omogočal dobro razumevanje slišanega. Sporazumevanje z naglušnimi, ki imajo slušni aparat je v osnovi enako sporazumevanju z naglušnimi brez slušnega aparata, le težave so manjše! Zato moramo razviti veščine in znanje, kako v največji možni meri izkoristiti povrnjeni sluh. O tem pišemo v nadaljevanju.

SLIŠANJE NI RAZUMEVANJE!

Za naglušnega je slišanje napor. Zahteva dodatno koncentracijo, sposobnost prilagajanja na različne zvočne situacije in kar je najpomembnejše, nenehno učenje.

Na kratko bomo razložili, kaj je pravzaprav slišanje v povezavi z razumevanjem in potem, kako lahko proces razumevanja obrnemo sebi v korist za boljšo komunikacijo z okoljem okoli nas.

Kako slišimo? Ušesi sta križno povezani z obema polovicama možganov. Desno uho je povezano z levo polovico možganov, levo uho pa z desno polovico. Leva polovica možganov omogoča abstraktno in logično razmišljanje, desna pa prepoznavo čustev in pomena mišljenja. Posledično naglušni spremeni razumevanje govora in komunikacije glede na dejstvo, na katero uho slabše sliši. Nagonsko se naglušni bolj opira na tisto uho, s katerim bolje sliši. Tako naglušni, ki bolje sliši z desnim ušesom postane v komunikaciji bolj racionalen, naglušni, ki bolje sliši z levim ušesom pa bolj čustven. Naslednja zanimivost je, da za določanje smeri in razdalje vira zvoka potrebujemo obe ušesi. Z naglušnostjo to sposobnost izgubimo in naglušni ne zmore več ločiti govora od hrupa in brez vida prepoznati smer, s katere prihaja glas sogovornika.

Opisano vodi v spoznanje, da slišimo z ušesi a prepoznamo in razumemo zvok z možgani! Za nemoteno komunikacijo zato potrebujemo obe enako funkcionalni ušesi, ker šele potem pravilno razumemo zvok okrog nas. Predpogoj pa je, da se najprej naučimo prepoznati, kaj kak zvok ali glas ali beseda pomeni.

Zdrav dojenček načeloma dobro sliši, ampak če mu rečemo “čokolada” ne bo razumel, kaj sliši. Šele, ko se kasneje nauči, kaj je čokolada, bo sposoben prepoznati glasove in pomen besede “čokolada”. Zato je osnovni pogoj razumevanja govora, da slišanje nadgradimo z nenehnim učenjem, kaj je pomen in namen zvoka ali glasa, ki ga slišimo. Na kratko lahko vse skupaj prikažemo s sledečo shemo:

V nadaljevanju bomo poskusili razložiti, kako proces razumevanja slišanega okrepiti in izboljšati svojo komunikacijo. Osnovni pogoj je, da na obe ušesi slišimo približno enako dobro. V primeru naglušnosti zato potrebujemo pomoč in ustrezno obravnavo medicine. Z medicinsko rehabilitacijo bomo dobili nam primeren pripomoček, bodisi implantat, bodisi slušni aparat. S tem se naša zgodba šele začne.

Slušni pripomoček nam omogoča dobro slišanje, ne omogoča pa nam dobrega razumevanja slišanega. Razumevanje govora se ob začetku uporabe poslabša in ne izboljša! Možgani se morajo za boljše razumevanje govora najprej naučiti uporabljati nov, bogatejši zvok. Razviti moramo veščine in znanje kako v največji možni meri izkoristiti povrnjeni sluh. Seveda takšen sluh ni več enak sluhu pred nastankom naglušnosti, zato smo pri prepoznavi zvokov in glasov spet na začetku – v vlogi malega dojenčka, ki se uči razumeti, kaj sliši. Če je nekoč kapljanje vode bilo slišati kot “ck, ck, ck” je po novem to “pk, pk, pk” kar pomeni, da si moramo “pk” zapomniti kot zvok kapljanja in pozabiti na stari “ck”. In tako naprej.

Zavedati se moramo, da traja 60 – 90 dni, da se privadimo na slušne aparate in nadaljnjih 90-120 dni neprekinjene uporabe slušnih aparatov za razumevanje govora. Pri tem se navajamo tudi na nove občutke kot so občutek zamašenega ušesa, odmev lastnega glasu, občutek pritiska, vlage in vročine v ušesu.

Z drugimi besedami, rabimo približno pol leta redne uporabe slušnega aparata, da dosežemo nivo kakovostne komunikacije! Več pa naslednjič, oktobra.

Piše: Marko Štanta

NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU – VEČ VSEBIN >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Kdaj-kako-zakaj-po-skrbeti-za-sluh-audio-bm-slusni-apaati

KDAJ, KAKO IN ZAKAJ (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Svet v katerem živimo, je svet slišečih. Prilagojen je ljudem, ki dobro verbalno komunicirajo, saj živimo v družbeni skupnosti, kjer je KOMUNIKACIJA zelo pomembna. Pri tem ima sluh zelo veliko vlogo. Omogoča sporazumevanje in prepoznavanje glasov, ki sestavljajo bistven del našega vsakdana. Naglušnost lahko bistveno omeji naše možnosti pri vključevanju v družbo, saj smo ljudje po naravi družabna bitja.

ZNAKI ZA NAGLUŠNOST

Večinoma naglušnosti ne opazimo takoj, saj običajno nastaja počasi, najpogosteje več let. Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji, kot pa sama naglušna oseba. Bodimo pozorni, če mi, naši svojci ali prijatelji, pogosto preslišimo telefonski klic, povečujemo glasnost na TV, slabše razumemo sogovornika z večje razdalje ali ob prisotnosti hrupa. Morda opazimo tudi šumenje ali piskanje v ušesih (tinitus).

KDAJ MORAMO (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Če smo kjerkoli izpostavljeni močnemu hrupu, kateremu se ne moremo izogniti (delo z glasnimi stroji doma ali v službi, koncerti …) z uporabo zaščitnih sredstev (čepki ali glušniki) največ za ohranjanje sluha lahko storimo sami. Čepki so lahko univerzalni ali izdelani po meri.

Kot je naravno, da z leti roke postajajo prekratke in slabše vidimo na bližino, tako je tudi naravno, da z leti zvoki postajajo tišji in manj jasni. Te spremembe sodijo v naravni proces staranja, pa če si priznamo ali ne. Običajno moramo za vid na bližino poskrbeti po 45 letu, za sluh pa po 65 letu. Ko so težave s sluhom tolikšne, da je sporazumevanje moteno (ne glede na leta), je čas, da zanj poskrbimo.

ZAKAJ MORAMO PRAVOČASNO (PO)SKRBETI ZA SLUH?

Naša sposobnost zaznavanja zvoka močno vpliva na način, kako komuniciramo in se povežemo z drugimi. Če (po)skrbimo za sluh, ostanejo naši možgani aktivni, saj nas naglušnost ne omejuje pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, druženju in komuniciranju. S sluhom je tako, kot s telesno kondicijo. Mar lahko pričakujemo, da bomo v dobri telesni kondiciji, če ne poskrbimo za zdrav življenjski slog? Ne slepimo se, da bomo v dobri kondiciji ohranjali naše slušne sposobnosti, če jih zanemarjamo.

KAJ SE ZGODI LAHKO ZGODI, ČE SLUH ZANEMARIMO?

Znanstveno dokazano je, da nerehabilitirana naglušnost poveča tveganje za nastanek demence in depresije. Če za sluh ne poskrbimo, nas lahko doletijo socialne in čustvene spremembe. Odtujimo se od ljudi, umikamo se v osamo in odrekamo se stvarem, v katerih smo včasih uživali.

Dolgoletno zanemarjanje sluha sčasoma prinese še dodatne težave, saj dlje kot traja naglušnost, dlje bo trajalo ponovno privajanje na zvoke. Žal bo uspešnost poslušanja s slušnimi aparati ob poznem pričetku uporabe veliko manjša, kot pri osebah, ki sluha sploh niso zanemarile in so ob prvih znakih za naglušnost pravočasno poiskale primerno rešitev za boljši sluh. Velja tudi pravilo, da nikoli ni prepozno.

KAJ STORITI NAJPREJ?

Najprej si moramo biti na jasnem, kakšen je naš sluh. Obiščimo strokovnjake za sluh. Stanje sluha se največkrat ocenjuje preko pražnega tonskega avdiograma (ADG). To je grafični prikaz slušnega praga pri posameznih frekvencah. Merodajna meritev sluha je le meritev, ki je opravljena v primernih pogojih z avdiometrom in z usposobljenim avdiometristom. Meritev sluha z avdiometrom vzame samo med 15 – 30 minut časa. Vzemimo si ta čas!

Več o testiranju sluha >>

KAKŠNI SLUŠNI APARATI OBSTAJAJO?

Najnovejši slušni aparati niso več takšni, kot jih morda še imamo v spominu izpred nekaj let. Delujejo pametno, samodejno, z njimi lahko prostoročno telefoniramo in brezžično poslušamo TV. Poleg tega pa so še izjemno udobni, diskretni in lahko delujejo brez baterij za enkratno uporabo. Izbira pravega modela je najbolj odvisna od vrste in stopnje naglušnosti, ter tudi od osebnih preferenc in življenjskega sloga.

Preko zdravstvenega zavarovanja odrasli naglušni osebi pripada pravica do slušnih aparatov na vsakih 6 let. Indikacijo postavi zdravnik specialist ORL, ki izda tudi ustrezno dokumentacijo. Standardni slušni aparati so brez doplačil, za nadstandardne izvedbe pa se doplača razlika med cenovnim standardom do polne cene.

Več o slušnih aparatih >>

KAM PO SLUŠNE APARATE?

Izbira dobavitelja slušnih aparatov je vaša pravica in vaša dolžnost. Povprašajte znance, preverite mnenja na internetu … Preverite čim več ponudnikov in se odločite za tistega, ki ima na tem področju vrhunsko usposobljen kader in brez posrednikov zastopa več priznanih blagovnih znamk. Merila naj bodo tudi korektnost, zanesljivost, dolžina garancije in ugodne cene. Izbira dobavitelja je vsaj tako pomembna, kot izbira modela slušnih aparatov. Če se vam slušni akustik ne posveti dovolj in ne omogoča predhodnega neobvezujočega testiranja slušnih aparatov v domačem okolju, bodite zelo previdni, saj je odnos s slušnim akustikom pogosto ključen za uspeh.

Objavljeno v reviji REPORTER in tudi na reporter.si

Preberite še:

Opis postopka za pridobitev slušnih aparatov >>

Lokacije AUDIO BM slušnih centrov >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Stigma-demenca-znaki-naglusnost-slaboslisnot-audio-bm-slusni-centri

NEPREPOZNAVANJE ZNAKOV IN STIGMA OVIRATA USTREZNO OBRAVNAVO OSEB Z DEMENCO

Demenca ni del običajnega staranja, ampak je posledica različnih bolezni, ki prizadenejo možgane in njihovo delovanje.

Avtor: Marjana Kristan Fazarinc

DELO: 10.08.202

Čas branja: 19:01 min

Svetovna organizacija Alzheimer’s Disease International – ADI je leta 2011 razglasila september za svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. september pa je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Spominčica je članica ADI postala leta 2014, ki šteje 110 držav članic. Septembra Alzheimerjeve organizacije izvajajo različne dogodke, katerih namen je ozaveščanje širše javnosti o demenci, zmanjševanje stigme in s tem prispevati k reševanju problematike na področju demence.

Na pobudo ADI je vijolična pentlja po vsem svetu mednarodni simbol ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni. Slogan ADI za letošnji september je Skupaj zmoremo več, poudarek je na post-diagnostični podpori svojcem in bolnikom z demenco. Lanski slogan pa je bil Diagnoza, saj ima diagnozo na svetovni ravni le vsak četrti oboleli za demenco.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je demenco razglasila za javnozdravstveno prioriteto 21. stoletja. To pobudo so podprli tudi vsi slovenski evropski poslanci, številni strokovnjaki s področja demence in širša javnost. V svetu se namreč po podatkih SZO v povprečju na vsake tri sekunde razvije en nov primer demence, vsako leto pa na novo odkrijejo skoraj deset milijonov novih primerov oseb z demenco. Po ocenah SZO je v letu 2018 po svetu živelo že več kot 50 milijonov, v Evropi pa že več kot 10 milijonov oseb z demenco. Ocenjuje se, da se bo do leta 2050 to število več kot potrojilo. V Sloveniji pa je več kot 47.000 obolelih za demenco, za enega bolnika pa skrbijo tri osebe.

V letu 2018 je finančno breme demence na svetovni ravni znašalo tisoč milijard ameriških dolarjev, do leta 2030 pa se bodo stroški podvojili. Stroški demence bodo skokovito naraščali tudi v Evropi, med letoma 2008 in 2030 bodo po ocenah narasli za več kot 40 odstotkov in bodo v letu 2030 znašali že več kot 250 milijard evrov. Demenca je eden največjih zdravstvih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe. Demenca in kognitivni upad sta vodilna vzroka invalidnosti in odvisnosti od pomoči drugih širom po svetu, umrljivost zaradi demence pa je med najpogostejšimi vzroki smrti.

Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci

Spominčica – Alzheimer Slovenija aktivno deluje na področju ozaveščanja, informiranja in zmanjševanja stigme demence že 25 let. Glavna naloga Spominčice je pomoč in podpora svojcem in bolnikom oseb z demenco, ter ozaveščanje in zmanjševanje stigme. Stigma demence je še vedno močno prisotna tako po vsem svetu, kakor tudi v Sloveniji in je še vedno ena glavnih ovir za ustrezno obravnavo oseb z demenco, tako na področju pravočasne diagnoze, vključevanju oseb z demenco v skupnost in družbo kot pri zagotavljanju ustrezne podpore po diagnozi. Po smernicah in priporočilih SZO ter svetovne organizacije ADI in evropske organizacije Alzheimer Europe – AE, katerih aktivna članica je tudi Spominčica, je poleg že omenjenih nalog tudi priprava nacionalnih strategij za obvladovanje demence.

Demenca ni del običajnega staranja, pač pa posledica različnih bolezni, ki prizadenejo možgane in njihovo delovanje. Povzročijo jo različne bolezni, ki povzročijo propad možganskih celic – nevronov; najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen. Demenca kot posledica Alzheimerjeve bolezni predstavlja med 60 in 80 odstotkov vseh primerov demenc. Prvi znaki demence so težave s kratkoročnim spominom, težave z orientacijo v prostoru, težave pri govoru, organizaciji in vedenjske spremembe. Poleg Alzheimerjeve demence so še druge vrste demenc: demenca z Lewijevimi telesci, frontotemporalna demenca, vaskularna demenca…

Poudarek na preventivi

Ker že več kot 20 let ni novega, bolj učinkovitega zdravila, vsa svetovna stroka daje poudarek na preventivo, saj lahko z njo prispevamo k temu, da se prvi znaki pojavijo nekaj let kasneje. Tveganje za demenco s starostjo narašča. Po ugotovitvah raziskovalcev se zaradi bolezni, ki povzroči demenco pri posamezniku, nepravilnosti v možganskih celicah začnejo pojavljati že 10 let pred pojavom prvih znakov. Poleg tega so prvi simptomi različni pri vsakem posamezniku, zato jih težje prepoznamo. Vzrok zakaj do nepravilnosti v možganskih celicah pride, še vedno ni znan, kar otežuje razvoj novega zdravila.

Obstaja 12 dejavnikov tveganja za razvoj demence (glej sliko), na katere lahko vplivamo in zmanjšamo tveganje do 40 odstotkov. Preventivno delovanje je potrebno v zgodnjem in srednjem življenjskem obdobju, da do morebitne demence pride z zamikom – šele v poznejšem obdobju življenja. Eden od dejavnikov tveganja za razvoj demence je diabetes, ki vpliva na sposobnost presnavljanja glukoze, saj se približno 30 odstotkov glukozne presnove dogaja v možganih. S preventivo lahko prispevamo k zmanjšanju tveganja za nastanek demence. Preventivni ukrepi so zdrav slog življenja, zdrava prehrana, kvalitetno spanje, redna telesna dejavnost, aktivno družabno življenje, vseživljenjsko učenje in obvladovanje stresa. Vse kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane.

Telesna aktivnost vpliva na žilni sistem in fiziologijo možganov ter je povezana z zmanjšanim tveganjem za demenco. Fizična aktivnost se priporoča tudi odraslim z blago kognitivno motnjo, da se zmanjša nadaljnje tveganje za upad kognitivnih sposobnosti. Priporoča se vsaj 150 minut aktivnosti na teden in ne manj kot 10 minut v enem sklopu.

DELO-Spomincica-demenca-sluh-naglusnost-izguba-sluha-slusni-aparati-audio-bm-centri-svetovanje

INFOGRAFIKA Delo

Zelo pomembno za ljudi v srednjem življenjskem obdobju je, da so pozorni na okvaro sluha in se ob težavah posvetujejo z zdravnikom. »Ljudje smo družabna bitja, zato ni nenavadno, da je zmanjšanje socialne aktivnosti prepoznan dejavnik tveganja za demenco.

Prepoznani dejavniki tveganja so še prekomerna telesna teža, uživanje alkohola v srednjih letih in kajenje. Pa tudi v kasnejšem obdobju se lahko določene težave kompenzira in upočasni napredovanje kognitivnega upada, če smo kognitivno angažirani, skrbimo za druženje, uravnoteženo prehrano in smo telesno aktivni,« še navajajo v Spominčici.

Pomembnost pravočasne diagnoze

Zelo pomembna je pravočasna diagnoza, saj zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni. Obenem pa tudi svojci izvedo, da ima oseba demenco in pomembno je, da pridobijo čim več ustreznih informacij, kako ravnati z bolnikom z demenco, s tem pa lahko izboljšajo kakovost življenja.

Glavna podpora svojcem, z informacijami in aktivnosti je Spominčica, kjer so informacije in gradiva dostopni na njihovi spletni strani in Facebook profilu. Več kot dve tretjini oseb z demenco živi doma, v oskrbi svojcev. Osebe z demenco potrebujejo spodbudno okolje za ohranjanje samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih. Ko namreč oseba z demenco opravil ne opravlja več, te spretnosti izgubi.

Programi, ki jih izvaja Spominčica, vključujejo dejavnosti, katerih cilj je zagotoviti kakovostnejše življenje osebam z demenco in njihovim svojcem:

  • Usposabljanje Ne pozabi me ima cilj o demenci izobraziti svojce, oskrbovalce in druge zainteresirane ter jih usposobiti za aktivno življenje z osebo z demenco.
  • Skupina za samopomoč je namenjena svojcem oseb z demenco, v katerih pod vodstvom strokovnjaka po diagnozi pridobijo kar največ potrebnih informacij o poteku bolezni ter o skupnem življenju z osebo z demenco.
  • Na srečanjih Alzheimer Cafe, ki so v različnih javnih prostorih oziroma v času epidemije covid-19 prek spleta, ljudi informirajo in ozaveščajo o demenci, si izmenjavajo izkušnje in se pogovarjajo s strokovnjakom s področja demence.
  • Cilj delavnic DEJVA je druženje, opolnomočenje in krepitev veščin ter kompetenc oseb z demenco in njihovih svojcev z izvajanjem prilagojenih vaj in usposabljanj za ohranjanje kognitivnih sposobnosti, telesne aktivnosti ter ohranjanja socialne vključenosti.
  • Posvetovalnica je namenjena svetovanju, usmerjanju, podajanju konkretnih rešitev, seznanjanju s pravicami in možnostmi v lokalnem okolju z namenom, da bi posameznika in družino opolnomočili za življenje z demenco.
  • Ozaveščanje in informiranje javnosti. Tekom leta se udeležujejo in organizirajo številne dogodke, s katerimi si prizadevajo javnost čim bolj seznaniti z demenco. Tako na primer organizirajo in vzpodbujajo izvedbo Sprehoda za spomin v vseh krajih po Sloveniji, okrogle mize o demenci na Zdravniški zbornici, strokovne konference in posvete o demenci … Sodelujejo na sejmih in festivalih v Mestni občini Ljubljana, na dogodkih četrtnih skupnosti MO Ljubljana in objavljajo različne prispevke v spletnih in tiskanih medijih.
  • Dejavnost Družabništvo izvajajo s prostovoljci, namenjena pa je aktivnemu preživljanju prostega časa z osebami z demenco, ki tako vsaj za kratek čas razbremenijo njihove svojce/skrbnike.
  • Spominčica sodeluje tudi v več evropskih projektih.
  • Izdajajo glasilo Spominčica in različne informativne zloženke.
  • Zaradi epidemije covid-19 in z njo povezanih omejitev za ohranjanje zdravja so aktivnosti Združenja Spominčica prilagojene izvedbi prek spletnih aplikacij. Izkazalo se je, da je ta pristop uporabnikom prijazen in dostopen večjemu številu udeležencev, zato nadaljujejo s spletnimi dejavnostmi ter jih kombinirajo z izvedbo v živo.

Strategije obvladovanje demence

SZO je sprejela strategijo za obdobje od 2017 do 2025, vsem svojim članicam pa priporoča, da pripravijo in implementirajo cilje iz strategije. Leta 2017 jih je imelo od 196 članic SZO samo 27 strategijo, med katerimi je bila tudi Slovenija. V Sloveniji je bila že aprila 2016 sprejeta Strategija obvladovanja demence za obdobje od leta 2016 do 2020. Pobudniki za priprave prve strategije, leta 2010, so bili dr. Aleš Kogoj, dr. Gorazd Stokin in Štefanija Zlobec, kot predstavnica svojcev. V strategiji so določeni cilji za urejanje področja demence od ozaveščanja, preventive, pravočasne diagnoze in zdravljenja, ter podpore po diagnozi do pravic oseb z demenco, usposabljanj in področja raziskav.

Svetovna zdravstvena organizacija obravnava demenco kot enega glavnih razlogov za invalidnost pri odraslih osebah, vendar v Sloveniji osebe z demenco še nimajo priznanega statusa invalida. Zato si v Spominčici tudi prizadevajo za oblikovanje pravnega okvirja, ki opredeljuje pravice oseb z demenco kot oseb z invalidnostjo in zajema vprašanja oskrbe, zdravljenja in terapij ter raziskav.

Pomemben del, ki se ureja s strategijo, je tudi zbiranje epidemioloških podatkov o demenci za Slovenijo. Dobre podatkovne zbirke o demenci so zelo pomembne za državo, da lahko načrtujemo število in kompetence strokovnjakov, da vemo, kolikšne stroške predstavlja demenca za državo in da se lahko ovrednoti učinkovitost ukrepov, ki jih bomo izvajali na področju demence. Multidisciplinarna delovna skupina, katere članica je tudi Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice, je letošnjega marca pripravila končni predlog Strategije za obvladovanje demence do leta 2030 z akcijskim načrtom; strategija žal še ni sprejeta in tako je danes Slovenija ena med redkimi državami v Evropi, ki trenutno nima strategije. V delovni skupini, ki jo je leta 2019 imenoval minister za zdravje za pripravo druge strategije, si prizadevajo in upajo, da bo strategija za obvladovanje demence čim prej sprejeta in da bodo cilji iz strategije implementirani, kar je tudi priporočilo SZO vsem članicam.

Program Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih

Spominčica je skupaj s skupino partnerjev pripravila program Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih, katerega cilj je izpeljava pilotnih projektov v lokalnih okoljih za celovito, pregledno in kakovostno oskrbo oseb z demenco. Projekt povezuje in nadgrajuje znanje in izkušnje Spominčice s specifičnimi znanji in izkušnjami partnerjev programa. Partnerji v programu so Nevrološka klinika Ljubljana, Zdravstveni dom Lenart, Dom starejših Rakičan, Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje in Inštitut Emonicum. Program sofinancira ministrstvo za zdravje.

Izvajalci programa skupaj z udeleženci razvijajo inovativen pristop v lokalnih skupnostih, ki bodo vključevala obstoječe aktivnosti v lokalnih okoljih, jih nadgradila in povezala v demenci prijazno družbo. »V okviru pilotnih okolij z udeleženci sooblikujemo tematike, ki jih izvajamo z dokazano učinkovitimi in inovativnimi pristopi, razvitimi v okviru evropski projektov. Tematike bomo vključili v spletne učilnice, ki bodo po koncu programa brezplačno dostopne uporabnikom. Vsaka od ciljnih skupin bo lahko dostopala do vsebin v učilnicah po celotnem področju Slovenije. Obenem bodo usposobljeni širili znanje in dobre prakse tudi med uporabniki, ki spletnih orodij ne uporabljajo,« pojasnjujejo v Spominčici, kjer po izteku programa pričakujejo usposobljenost svojcev in družabnikov v lokalni skupnosti, s čimer se zagotovi trajnost in razvoj/ohranjanje demenci prijazne družbe na lokalni ravni.

Pričakovani rezultati omenjenega programa pa so boljša zdravstvena pismenost in zmanjšanje stigme demence in inkontinence, boljša kakovost življenja oseb z demenco in njihovih svojcev oziroma oskrbovalcev, ter usposobljeni svojci in oskrbovalci za oskrbo osebe z demenco v domačem okolju. Poleg tega pa še boljše prepoznavanje preventive in dejavnikov tveganja za demenco v širši populaciji, ter dostopnost in krepitev pomoči družin, ki živijo z demenco.

Spominčica – Alzheimer Slovenija, slovensko združenje za pomoč pri demenci

Spominčico – Alzheimer Slovenije, slovensko združenje za pomoč pri demenci, je po vzoru podobnih društev po Evropi leta 1997 ustanovil pokojni psihiater dr. Aleš Kogoj, ki je bil prvi predsednik. Pri delu z bolniki je ugotovil, da tudi svojci oseb z demenco potrebujejo informacije in izobraževanja, o poteku bolezni in o (ne)predvidenih težavah, ki spremljajo več let trajajočo bolezen. Pred letom 1990 demenca med ljudmi po celem svetu še ni bila prepoznana in ni bilo nobenega zdravila. Po letu 1990 so se z demenco začeli bolj aktivno ukvarjati in takrat so bila dostopna tudi prva zdravila, začela so se ustanavljati društva podobna Spominčici. Leta 1999 je dr. Kogoj uvedel usposabljanja za svojce Ne pozabi me in svetovalni telefon. Leta 2003 je izšla prva številka glasila Spominčica. Spominčica je leta 2012 postala članica Alzheimer Europe. Od leta 2013 je predsednica Spominčice Štefanija Zlobec, ki je sodelovala z dr. Kogojem od leta 2009.

Da bi povečali ozaveščenost, zmanjšali stigmo in prišli čim bližje ljudem v skupnosti, je Spominčica pričela z nacionalno kampanjo ozaveščanja, z odpiranjem Demenci prijaznih točk. Prvo Demenci prijazno točko (DPT) so odprli skupaj s takratno varuhinjo človekovih pravic, julija 2017, v njihovem uradu. Odprtje točke je takoj sprožilo velik interes za odpiranje točk po najrazličnejših organizacijah, inštitucijah in zavodih po celi Sloveniji, doslej jih je bilo po Sloveniji odprtih že več kot 300.

Mreža Demenci prijaznih točk so točke, ki so namenjene osebam z demenco, svojcem in vsem zaposlenim, kot tudi vsem drugim v lokalni skupnosti, saj je pomembno, da tudi sosedje prepoznajo osebe z demenco in jim pomagajo. Na DPT se lahko obrnejo po informacije, predvsem pa se seznanijo z načini in postopki usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo in ne najdejo poti domov.

Mreža DPT so mednarodno priznana inovativna oblika vzpostavljanja demenci prijaznega okolja in so bile kot dobra praksa večkrat predstavljene v mednarodnem okolju. DPT so tudi odigrale pomembno vlogo pri blaženju negativnih posledic pandemije covida-19.

V Spominčici izvajajo tudi različne delavnice, katerih cilj je druženje, opolnomočenje in krepitev veščin z izvajanjem prilagojenih vaj in usposabljanj za ohranjanje kognitivnih sposobnosti, telesne aktivnosti ter socialne vključenosti. V podporo in pomoč osebam z demenco in svojcem izvaja Spominčica številne aktivnosti, ki so dostopne na spletu in njihovi FB strani.

Povezava do članka na DELO.SI, kjer ga lahko tudi poslušate: https://www.delo.si/dpc-zdravje/stigma-in-neprepoznavanje-znakov-ovira-za-ustrezno-obravnavo-oseb-z-demenco/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Nasveti-za-komunikacijo-sluh-naglusni-izguba-sluha-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

NASVETI ZA KOMUNICIRANJE ZA NAGLUŠNE IN SLIŠEČE

MORDA SPLOH NISTE PREPRIČANI, KAKO JE Z VAŠIM SLUHOM.

REŠITEV: v AUDIO BM je profesionalna meritev sluha brezplačna. Izkoristite to možnost in se naročite.

Nasveti za naglušnega

V primeru, da imate težave s sluhom vi, si lahko pomagate z naslednjimi nasveti:

  • Uporabljajte slušne pripomočke (slušne aparate in dodatne naprave za izboljšanje komunikacije).
  • Zaupajte drugim, da imate težave z razumevanjem v pogovoru in jim podajte nasvete, ki lahko izboljšajo komuniciranje z vami (svetujte jim na primer: “govori počasneje”, “glej me v obraz”, itd.).
  • Med pogovorom zmanjšajte hrup v ozadju – zmanjšajte glasnost televizije ali radijskega sprejemnika in se med pogovori izogibajte hrupa, kot je tekoča voda iz pipe ali ventilator.
  • Pristopite bližje k osebi s katero komunicirate in poskrbite, da jo dobro vidite pred seboj.
  • V skupini ljudi se postavite v sredino. V večjih prostorih, kot so predavalnice, cerkev ali gledališče se postavite v ospredje prostora. Vsekakor uporabite slušne pripomočke, če so vam na voljo.

Nasveti za komuniciranje z naglušnimi osebami

V primeru, da imate v družini ali prijateljskem krogu naglušno osebo, je vaša podpora izredno pomembna.

Nasveti vam lahko pomagajo pri pogovoru, olajšajo razumevanje in zmanjšajo morebitne frustracije na obeh straneh:

  • Zmanjšajte hrup v ozadju.
  • Zmanjšajte glasnost televizije ali radijskega sprejemnika in izklopite hrupne naprave, kot so na primer: pomivalni/pralni stroj ali ventilator.
  • Pristopite bližje k poslušalcu.
  • Poskrbite, da imate pozornost osebe pred pogovorom.
  • V skupini ljudi naj naenkrat govori le ena oseba – ne več oseb hkrati.
  • Omogočite, da vam berejo z ustnic.
  • Med pogovorom ne prekrivajte svojih ustnic.
  • Stopite bližje in glejte naravnost v osebo s katero govorite.
  • Poskrbite, da je prostor dovolj osvetljen, da oseba lahko opazuje vašo mimiko obraza.
  • Izogibajte se pogovorom v avtu, v katerem je težko brati z ustnic – zlasti med sprednjimi in zadnjimi sedeži.
  • Govorite naravno.
  • Govorite z normalnim tonom in pri normalni glasnosti. Izogibajte se pretirano glasnega govorjenja.
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Antibiotiki-zdravila-ki-so-lahko-vzrok-za-okvaro-sluha-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-info-blog

ANTIBIOTIKI IN ZDRAVILA, KI (LAHKO) POVZROČAJO NAGLUŠNOST

Ob bakterijskih okužbah so antibiotiki ključnega pomena saj oslabijo bakterije in preprečijo širjenje okužbe. Tako kot večina zdravil, tudi antibiotiki s seboj nosijo različne stranske učinke, ki se pa od zdravila do zdravila razlikujejo.

Aminoglikozidi so bili razviti pred skoraj 60 leti in čeprav so vmes bile razvite tudi druge alternative, se aminoglikozidi še vedno najpogosteje uporabljajo zaradi njihove učinkovitosti, stabilnosti in majhnih stroškov proizvodnje. Naloga aminoglikozidov je zmanjševanje sposobnosti bakterij pri ustvarjanju beljakovin. So izredno močni antibiotiki, ki se redno uporabljajo ob zdravljenju meningitisa, seps, resnih okužb dihal in drugih življenjsko nevarnih okužb.

Je pa ta vrsta najbolj »ototoksična« od vseh antibiotikov. Če razčlenimo besedo »ototoksična«, dobimo ‘oto’ in ‘toksičnost’. Toksičnost lahko v tem primeru prevedemo kot škodljivost, ‘oto’ je pa latinska beseda, ki jo najemo pri enem najdaljših nazivov, oto-rino-laringo-logiji, in prestavlja uho. Škodljivi stranski učinki aminoglikozoidov se kažejo skozi naglušnost, tinitus (piskanje oz. šumenje v ušesih), nemalokrat pa povzročajo težave z ravnotežjem. Poškodujejo lahko tudi senzorične celice oz. dlačnice notranjega ušesa, ki zaznavajo zvok in gibanje. Poleg naštetih ototoksičnih učinkov lahko aminoglikozoidi povzročijo tudi poškodbe ledvic, zato je uporaba tega antibiotika omejena na smrtno nevarne okužbe. Večinoma se dajejo v obliki infuzije, drugi so pa v obliki tablet ali drugih formulacij.

Najbolj pogosti aminoglikozidi, ki lahko poškodujejo sluh, so:

AMINOGLIKOZIDZDRAVILO V SLOVENIJIFARMACEVTSKA OBLIKA
StreptomicinSTREPTOMYCIN SULFATprašek za raztopino za injiciranje
NeomicinDEXAMETHASONKapljice za oko in uho, raztopina
AmikacinAMIKACINraztopina za injiciranje/infundiranje
Gentamicin (Garamicin)GENTAMICINkrema ali raztopina za injiciranje/infundiranje
Kanamicin (Kantrex)MARCAINE SPINALraztopina za injiciranje
Paromomicin (Humatin)HUMATINtrde kapsule
Tobramicin (Tobi)TOBRAMICINkapljice za oko, raztopina
*VankomicinVANKOMICIN KABIprašek za koncentrat za raztopino za infundiranje

*Vankomicin, tehnično ne spada pod aminoglikozide, vendar je še vedno povezan z začasno blago izgubo sluha, kot jo povzročijo aspirin in zdravila za redčenje krvi.

Kot smo omenili, se z aminoglikozoidi zdravijo smrtno nevarne okužbe in kot je povedal dr. Andy Miller, specialist za nalezljive bolezni v bolnišnici za specialno kirurgijo v New Yorku: »Ta zdravila so lahko izjemno učinkovita pri zdravljenju okužb – uporabljati jih je treba, ko so res potrebna, drugače pa se jim izogibati.«

Ototoksične učinke aminoglikozidov v notranjem ušesu lahko razdelimo na naslednje vrste:

  1. Vestibulo-toksičen: poškoduje vestibularni sistem ušesa, kar povzroča omotico in podobne simptome
  2. Kohleo-toksičen: poškoduje ušesne celice, ki zaznavajo zvok

V nekaterih primerih je zdravilo lahko vestibulo-toksično in kohleo-toksično.

Od 20 do 60 odstotkov odraslih, ki prejemajo aminoglikozide, doživi določeno stopnjo izgube sluha, od blage do globoke. Običajno povzroči visokofrekvenčno izgubo sluha. Pri večjih odmerkih, danih v daljšem časovnem obdobju, lahko vpliva na druge obsege sluha, kot so nizke frekvence, in sčasoma povzroči popolno gluhost. Raziskave tudi kažejo, da so nekateri ljudje genetsko bolj dovzetni za učinke aminoglikozidov.

V kolikor se srečujete s takšnimi antibiotiki, vam je lahko ta članek v pomoč pri razumevanju morebitnih stranskih učinkov in verjamemo, da vam bodo vaši prijatelji in znanci hvaležni ob deljenju tega, saj lahko dobijo odgovore in celosten (v)pogled na trenutno situacijo. Morda si nenadnega slabšega razumevanja ne morejo ali ne znajo razložiti, kar lahko vodi v slabo voljo in napačne zaključke.

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Naglusni-naglusnemu-Marko-Stanta-Slusni-aparati-testiranje-Blu-Unitron

MARKO ŠTANTA, AVTOR KNJIGE NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU, OPISUJE IZKUŠNJE Z NAJNOVEJŠIMI SLUŠNIMI APARATI

Marko Štanta se je rodil težko naglušen in se vsakodnevno srečuje s težavami, ki jih prinaša njegova naglušnost. Da bi pomagal drugim, je leta 2013 napisal knjigo Naglušni naglušnemu: o sluhu in slušnih aparatih, kjer na preprost način opiše katere omejitve prinaša izguba sluha, kako se prilagoditi svoji naglušnosti in kako omiliti težave s pomočjo slušnih aparatov.

Marko vsakodnevno uporablja slušne aparate Unitron. Trenutno uporablja vušesni model Insera Pro Tempus skupaj z vmesnikom uDirect™ 3, ki mu omogoča povezovanje s televizorjem, računalnikom in pametnim telefonom. S celotnim sistemom Unitron je zelo zadovoljen, saj mu omogoča sledenje vsem oblikam komunikacije in nemoteno službeno in socialno življenje.

Občasno Marko preizkusi nove modele slušnih aparatov in nazadnje je na testu imel zaušesni model Stride na najnovejši platformi Blu. Najprej je preizkusil osnovnejši Stride 3, kasneje še najnaprednejši Stride 9. Oba modela je Marko vrnil z navdušenjem in istočasno z obžalovanjem. Pravi, da si bo nov model na platformi Blu omislil ob prvi priložnosti.

Marko pojasni, da imajo Blu modeli, v primerjavi s starejšimi, bogatejši in mehkejši zvok. Napreden sistem zmanjševanja hrupa dodatno bogati izkušnjo slišanja, saj so zoprni zvoki, kot so šum vetra, kovinski zveni, zavijanje siren in splakovanje vode na stranišču manj stresni in obenem razločneje slišni, kot pri starejših modelih. To se pozna tudi pri govoru, saj je glas sogovornika jasnejši in lažje ločljiv od zvokov v okolici. Naslednja lastnost, ki ga je navdušila, je zmožnost slušnih aparatov, da se neposredno povežejo s telefonom in ostalimi napravami z Bluetooth funkcionalnostjo. Ni več potrebno nenehno imeti pri sebi vmesnika za povezovanje z ostalimi elektronskimi napravami. Obenem je zvok televizorja ali telefona  lažje razumljiv in manj utrujajoč. ,

Platforma Blu je tudi zelo učinkovita pri porabi baterij in praktično je nezaznavna razlika pri porabi baterije v primerjavi s slušnimi aparati, ki potrebujejo vmesnik. Posledica vsega naštetega je, da je Marko zvečer manj utrujen, saj za komunikacijo potrebuje manj koncentracije in napora. Pravi, da se ob uporabi Stride Blu počuti, kod da bi prešel s poslušanja glasbe na YouTube na poslušanje stare analogne gramofonske plošče. Zvok je veliko bolj mehak, bogat, poln podrobnosti in topline.

Kako se pa obnese osnovnejši Stride 3 v primerjavi z najnaprednejšim Stride 9?

Presenetljivo dobro. Opazna razlika v prid 9-tke je le v kompleksnih slušnih situacijah, kot sta hkratno govorjenje več oseb ali ko govor spremlja odmevanje v prostoru. Oba modela sta pri slišanju podobno uspešna, je pa naprednejši model z dodatnimi funkcionalnostmi še za spoznanje udobnejši od že tako udobnega osnovnejšega modela. S tem je primernejši za osebe, ki imajo dinamičen slog življenja s številnimi stiki z ljudmi v različnih zvočnih okoljih.  

Med Markovim Tempus  modelom in testiranim Stride Blu so tri generacije razlike. Če med predhodno in naslednjo generacijo razlika ni zelo opazna, je med platformama Tempus in Blu dovolj razlike, da se opazi hiter razvoj tehnologije, ki uporabniku slušnega aparata prinaša novo kakovost v življenje.

Predstavitev knjige NAGLUŠNI NAGLUŠNEMU >>

Andrej-Sprinzar-Nemec-slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-center-Sempeter-pri-Gorici-Slovenija
Andrej Šprinzar Nemec
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Šempeter pri Gorici
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
AUDIO-BM-z-ljubeznijo-do-sluha-slusni-aparati-svetovanje-test-sluha-baterije-spletna-online-trgovina-slusni-centri-sprejem-narocilnic-orl-pogodba-zzzs-recept

ZVOK JE POMEMBEN DEL SVETA V KATEREM ŽIVIMO

Z ušesi vsak dan zaznavamo različne zvoke okoli nas. Izguba sluha lahko pomeni izgubo sposobnosti komuniciranja z našimi najdražjimi ali celo sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil.

Morda se ne moremo več pridružiti družinskim pogovorom, zjutraj preslišimo budilko, ne zaznavamo pomembnih opozoril v prometu, čedalje glasneje govorimo po telefonu in nenehno povečujemo glasnost naših elektronskih naprav, pri tem pa ugotovimo, da so že na povečani glasnosti.

Vse to so situacije v katerih se lahko znajdemo, če imamo izgubo sluha in zavračamo pomoč sodobne tehnike.

Zvoki in pogovori, ki jih morda jemljemo za samoumevne, so pomembnejši, kot si morda mislimo. Komunikacija je ključnega pomena za ohranjanje družinskih stikov in normalnega življenja. Izguba sposobnosti poslušanja lahko pomeni izgubo stika s svetom… in življenjem. Zvok v našem življenju naj ne ostane izgubljen.

V AUDIO BM vam pomagamo ponovno vzpostaviti povezavo s svetom in omogočiti, da lahko znova prisluhnete življenju.

Več o zvoku >>

Matic-Bele-Slusni-akustik-AUDIO-BM-slusni-aparati-Novo-mesto
Matic Bele
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Novo Mesto, Bršljin
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Alpine-muffy-baby-glusniki-za-otroke-zascita-sluha-audio-bm-slusni-aparati-spletna-trgovina

Z MAJHNIMI OTROKI V HRUPNO OKOLJE IN KAKO JIH ZAŠČITITI PRED HRUPOM

Poletje gre proti drugi polovici. Vreme je še vedno zelo toplo in primerno za potovanja, koncerte in druge dogodivščine.

Večkrat se zgodi, da se družine, še posebno z majhnimi otroki, raje odpovejo določenim doživetjem in kot vzrok navajajo starost otrok ali hrup, ki ga bi otroci težko prenašali ali bi jim lahko škodoval.


Prav s tem namenom, imamo v naši ponudbi glušnike za zaščito sluha mlajših otrok. Glušniki ALPINE MUFFY BABY so posebej zasnovani za majhne otroke. Uporabni so npr. za potovanja z letalom, avtomobilom ali pa za obisk koncerta.

Naj bo še zunanji hrup zelo glasen, z glušniki bo vaš malček tudi v vozičku spal umirjeno in kar je še zelo pomembno, njegov sluh boste zavarovali pred premočnimi zvoki.

Glušnik za deklice >>

Glušnik za dečke >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Odpadne-Iztrosene-Baterije-za-slusne-aparate-zbiranje-oddaja-AUDOO-BM-slusni-center

BODITE EKO – ODPADNE (IZTROŠENE) BATERIJE ZA SLUŠNE APARATE

Nekoč smo med sprehodom v kakšnem gozdu opazili, kako tam ”počivajo” odsluženi pralni stroji, gume, avtomobilski akumulatorji in še kaj bi se našlo. Taki prizori na srečo niso bili pogosti, vsi pa smo se zavedali nevarnosti, predvsem odsluženih akumulatorjev, iz katerih lahko iztečejo nevarne snovi v podtalnico.

Danes imamo to srečo, da se večino izdelkov lahko reciklira, med njimi tudi baterije in akumulatorje, ne glede na to, kakšna je njihova sestava. Prav zaradi njihove sestave, med katerimi so tudi živo srebro, kadmij in svinec, baterije NE spadajo med mešane komunalne odpadke, ki jih zbiramo v vsakem gospodinjstvu. Baterije, pa čeprav v manjših količinah, predstavljajo nevarne odpadke in v skladu s tem je treba poskrbeti za njihovo pravilno skladiščenje, zbiranje in odlaganje.

PRAVILA

Leta 2006 je bila sprejeta nova direktiva o shranjevanju in recikliranju odpadnih baterij z namenom varovanja zdravja ljudi in okolja. Oboje je zagotovljeno ob pravilnem zbiranju in recikliranju rabljenih baterij. Res pa je, da so za pravilno ravnanje z njimi odgovorni že proizvajalci, distributerji in trgovci, vendar to ne pomeni, da lahko potrošniki pogledamo vstran. Slovenija je novelo prenesla v nacionalno zakonodajo leta 2008, tako da od tedaj naprej nihče več nima izgovora za ne-recikliranje teh nevarnih odpadkov.

Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji narekuje odgovornost končnemu uporabniku, ki ima tri možnosti, kaj narediti z odpadnimi baterijami in akumulatorji. Prepustiti jih mora ali distributerju prenosnih baterij in akumulatorjev, ali izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premičnih zbiralnicah ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, lahko pa jih odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Nikakor jih ne smemo odlagati v mešane komunalne odpadke. Dodan je tudi pogoj, da morajo biti pred oddajo na pravem mestu odpadne baterije in akumulatorji hranjeni ločeno od ostalih odpadkov.

KAM Z IZTROŠENIMI BATERIJAMI ZA SLUŠNE APARATE?

Baterije za slušne aparate so, tako kot vse ostale, nevaren odpadek in zahtevajo pravilno zbiranje in reciklažo. V AUDIO BM dajemo velik poudarek skrbi za okolje, zato lahko odslužene baterije za slušne aparate oddate v vam najbližjem AUDIO BM slušnem centru.

KAJ LAHKO ŠE STORIMO?

V kolikor vam večkratna menjava baterij za slušne aparate povzroča težave, želite živeti bolj ekološko usmerjeno in preizkusiti najnovejšo tehnologijo slušnih aparatov, potem so za vas najboljša izbira najnovejši polnilni slušni aparati, ki za delovanje ne potrebujejo baterij za enkratno uporabo saj delujejo na vgrajen akumulator (polnilna baterija). Po uporabi jih preprosto postavite v polnilnik in čez noč se napolnijo z energijo. Dan za dnem. Leto za letom. Ekološko. Enostavno. Poceni.

Preberite več o tem: Polnilni slušni aparati ali slušni aparati na baterije – kaj je bolje?

Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 8 9 10 11 12 42

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1793 ocen
×
js_loader