Tisina-sluh-tiha-soba-Microsoft-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

ZNOTRAJ NAJTIŠJE SOBE NA SVETU

Če v tej sobi stojimo dovolj dolgo, lahko slišimo naš srčni utrip. Zvonjenje v ušesih postane oglušujoče. Slišimo lahko vsak premik telesa. Ko se premikamo, je slišati kot bi škripale kosti. Sčasoma izgubimo ravnotežje, ker nam absolutno pomanjkanje odmeva sabotira naše prostorsko zavedanje.

V tihi sobi na Microsoftovem sedežu v ​​Redmondu v Washingtonu je ves zvok iz zunanjega sveta nedostopen. Vsak zvok, katerega pa ustvarijo v sobi, ekspresno hitro zamre. Ta soba se imenuje tudi “anehogena” komora, ker sploh ne ustvarja odmeva – zaradi česar je zvok ploskanja naravnost zastrašujoč in grozljiv.

Hrup v ozadju v sobi je tako zelo ničen, da se že približa najnižji meji, ki jo teoretizirajo matematiki, absolutni ničli zvoka. Če bi lahko še šli pod to mejo, bi prišli do vakuuma ali popolne odsotnosti zvoka. Microsoftova tiha soba je najtišje mesto na svetu.

Oglušujoča tišina

Soba ponuja zelo nenavadno senzorično izkušnjo.

“Takoj ko vstopiš v sobo začutiš nenavadno in edinstveno senzacijo, ki jo je težko opisati,” je zapisal Hundraj Gopal, znanstvenik za govor in sluh ter glavni oblikovalec anehoične komore pri Microsoftu.

“Večina ljudi doživlja odsotnost zvoka kot oglušujočo izkušnjo, dobijo občutek polnosti v ušesih in/ali nekaj zvonjenja v ušesih. Zelo tihi zvoki postanejo zelo slišni, ker je zvok okolja izjemno nizek. Ko obrnete glavo, lahko slišite to gibanje. Slišiš dihanje in to dihanje je precej glasno,” je dejal.

Gopal pojasni, da so v resničnem svetu naša ušesa nenehno podvržena določeni ravni zvoka, ker na naše bobniče vedno pritiska nekaj zračnega pritiska. Toda ob vstopu v anehoično sobo ta stalni zračni pritisk na bobniče izgine, saj arhitektura sten sobe ne proizvede popolnoma nobenega odboja zvoka. “To je za telo popolnoma nova in edinstvena izkušnja,” je zapisal.

Tisina-sluh-tiha-soba-Microsoft-3-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje
Tiha soba Microsoft, Redmond, Washington, ZDA

Betonska čebula

Za doseganje izjemne tišine je soba zasnovana s strukturo, ki še najbolj spominja na čebulo. Več plasti, kot pri čebuli, preprečuje vdor zvoka iz zunanjega sveta.

Strukturirana je iz šestih slojev betona in jekla. Nekoliko je tudi odmaknjena od okoliške stavbe. Soba počiva na vrhu vzmeti za dušenje vibracij. V notranjosti so v strop in v vse stene nameščeni klini iz steklenih vlaken, ki razbijajo zvočne valove, preden se ti lahko odbijejo od sten. Tla pa predstavlja mreža visečih kablov, ki so medsebojno prepleteni in iz takšnih materialov, ki absorbirajo zvok.

“Potreboval sem dobro lokacijo v kampusu, kjer so bile izmerjene ravni hrupa v stavbi primerno nizke. Notranjost stavbe sem moral načrtovati tako, da sem lahko komoro ugnezdil šest nivojev globoko. Zgraditi smo morali posebne betonske stena debeline 30,48 cm (12”), ki obdajajo komoro, da bi preprečili dotok zvoka iz okolice. Posebno pozornost smo morali posvetiti popolnoma vsakemu detajlu, ki bi lahko oddajal zvok od zunaj navznoter v komoro, na primer izoliranje dovodnih cevi brizgalk in požarnega alarma ali oblaganje dovodnih in povratnih kanalov z dodatnim materialom, ki absorbira zvok.”

Tisina-sluh-tiha-soba-Microsoft-2-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje
“Oblikovanje, načrtovanje in sama gradnja je trajala nekaj več kot leto in pol,” je potrdil Gopal.

“Samo tako smo lahko dosegli končni rezultat, ki v notranjosti komore znaša kar -20,3 dBA. To pomeni, da je zunanji hrup v komori 20,3 dB pod pragom človeškega sluha.”

Za primerjavo, eden najtišjih zvokov, ki ga lahko slišimo v mirni navadni sobi je umirjeno dihanje, ki proizvede okoli 10 dB.

Več zanimivosti

Microsoftova komora je trenutno v Guinnessovem rekordu registrirana kot najtišje mesto na svetu. Ta naziv je leta 2015 pridobila na račun podobne komore v Orfield Labs v Minneapolisu. Toda za razliko od Microsoftove je ta odprta za javnost in je že postala prava turistična atrakcija.

“Prejmemo na tisoče prošenj. Ljudje, ki prihajajo iz celega sveta, so skoraj vsak teden tukaj in skoraj vedno so navdušeni nad izkušnjo. Ni dvomljivega odziva, saj gre zgolj za telesno izkušnjo iz katere se ne moremo nič naučiti ali šele zdaj verjeli.” je zapisal Steve Orfield, ki je zgradil lasten laboratorij in anehoično komoro v stavbi, v kateri je bil nekoč Studio 80 – znani snemalni studio, v katerem so Bob Dylan, Prince in Cat Stevens snemali svoje albume.

Po besedah ​​Orfielda na izkušnjo nekoliko vpliva kraj, kjer je bil nekdo tik pred vstopom v komoro. Ob prehodu iz glasnega okolja bo težje v celoti zaznati tišino. Šteje tudi kakovost sluha: starejši kot ste, težje se prilagodite in v celoti cenite tišino.

Priporoča tudi ugašanje luči. “Večina izkušenj senzorične prikrajšanosti vključuje izklop vsake razsvetljave, tako da ste v slišni in vizualni tišini, brez čutnega hrupa. V teh okoliščinah bo večina ljudi po kratkem času izgubila ravnotežje.”

Orfield, ki je raziskoval vpliv hrupa na ljudi z degenerativnimi boleznimi, kot je demenca, je prav tako opozoril, da obiskovalci, ki trpijo za avtizmom, ADHD-jem in drugimi motnjami tesnobe ali preobčutljivosti, dojemajo komoro kot sproščanje in umirjanje.

Za kaj se komore uporabljajo?

Anehoične komore se običajno uporabljajo za raziskovanje samega zvoka ali zvokov, ki prihajajo iz različnih izdelkov z visoko stopnjo znanstvene zanesljivosti.

Microsoft ga uporablja za zvočno opremo, kot so mikrofoni, sprejemniki, slušalke in zvočniki, ali za analizo klikov in zvokov, ki prihajajo iz računalniških naprav, kot so tipkovnice, miši, ventilatorji in moduli za osvetlitev ozadja na zaslonih na dotik. V teh komorah so raziskovali pri liniji tabličnih računalnikov Surface, pri igralni konzoli Xbox in očalih virtualne resničnosti HoloLens VR. Tudi različna programska oprema, v kateri prevladuje avdio komponenta, kot npr. Skype in virtualni asistent Cortana, so bili testirani v tej komori.

Ker je komora v laboratoriju Orfield Labs edina pooblaščena v neodvisnem laboratoriju v ZDA, privablja še širši spekter podjetij in izdelkov: medicinski defibrilatorji, aparati za apnejo med spanjem, slušni aparati, srčni ventili, avtomobilski deli, računalniki in trdi diski.

Kljub govoricam “svetovnega rekorda” za čas, ki ga je oseba neprekinjeno preživela v tihi komori, takšen rekord ne obstaja in takšnih izzivov niti ne spodbujajo, čeprav po besedah ​​Orfielda prejemajo veliko prošenj ljudi, ki želijo “premagati rekord”.

“V komori sem največ časa preživel približno 45 minut in ker imam mehansko srčno zaklopko, jo vedno dobro slišim,” je zapisal Orfield.

“Najdaljši čas neprekinjenega bivanja v komori je približno 55 minut,” je potrdil Gopal pri Microsoftu. “Opazil sem, da obstajajo ljudje, ki lahko ostanejo v notranjosti komore približno 30 minut. Toda drugi so prosili, da gredo ven v prvih nekaj sekundah.”

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Zakaj-v-tisini-slisimo-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

ZAKAJ LAHKO V TIŠINI SLIŠIMO STVARI, KI JIH NI?

Nihče izmed nas verjetno nikoli ni naletel na čisto pravo tišino. Dandanes najti kraj, ki bi ga zvok kot posledica človeške dejavnosti ali pa zgolj narave še vedno zvočno vznemiril, je skoraj nemogoče. Ne glede na to, ali živite v mestu, predmestju ali na podeželju, je zvok v sodobnem svetu bolj ali manj neizogiben.

Izkazalo se je, da je to dobro. Možgani in ušesa človeka se, ko se soočijo z absolutno ali celo skoraj tišino, odzovejo na precej čudne načine – na načine, ki lahko privedejo do številnih bizarnih zvočnih izkušenj. In njihovo notranje delovanje lahko celo pojasni slušne halucinacije, povezane z nekaterimi oblikami psihoze.

Kot pravi Eric Heller v svoji knjigi ” Zakaj slišiš kar slišiš (angl. Why you hear what you hear)” je zvok stalnica, o kateri sploh ne razmišljamo.

Če se hočemo zvoka popolnoma znebiti, lahko to naredimo zgolj v posebnih komorah, kjer s pomočjo arhitekture ”sobe” dosežemo tišino, katera v Microsoftovi tihi sobi meri neverjetnih -20,3 dBA. To pomeni, da je hrup v komori za 20,3 dB pod pragom človeškega sluha.

Tisina-sluh-tiha-soba-poslusanje-audiobm-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje
Tiha soba Orfield Labs, Minneapolis, ZDA

Take sobe se imenujejo anehogene komore in se uporabljajo za različne namene, npr. testiranje zvočne opreme. Za primerjavo, človeški šepet ima okrog 30 dB medtem ko je hrup avtomobilov okrog 60-80 dB. Še ena primerjava: eden najtišjih zvokov, ki ga slišimo v mirni sobi, je mirno dihanje pri 10 dB.

Kljub vsemu prizadevanju, je težko v takšni tihi sobi doseči pravo tišino. Pravzaprav imajo ljudje v teh zmedenih okoljih navado odkrivati nove resnične in ponarejene zvoke. V popolni tišini namreč naša ušesa in možgani postanejo ”lačni” za vnos zvoka in posledično preveč močni. Zvoki, ki jih v običajnem modernem življenju slišimo kot samoumevne, postanejo v nekaterih primerih neznosno glasni. Številni ljudje lahko tako slišijo, kako se jim v glavo črpa kri, kako dihajo, slišijo svoj srčni utrip in celo pretakanje v prebavnem traktu. Tisti ljudje, ki imajo prisoten tinitus oz. stalno šumenje v glavi (ali zvonjenje), opazijo tudi to. In tukaj se za marsikoga zvoki končajo.

Drugi pa, ki so preizkušali lastnosti tihe sobe, so poleg tega slišali še raznorazne druge zvoke, ki so nastali v glavi. Dolgo časa so namreč domnevali, da zvok preprosto vstopi v uho in gre do možganov. Od možganov do ušesa pa je dejansko več povezav, kot smo mislili nekoč. Zakaj je to pomembno? Kot je poudaril poljski nevrofiziolog Konorski, so te povezave med možgani in ušesom tudi verjeten vzrok za slušne halucinacije. Te v bistvu pomagajo našim možganom razlikovati med mislimi in resničnostjo. Z drugimi besedami povedano, medtem ko sedite sami s svojimi mislimi v brezglasni (tihi) sobi, se vam v možganih lahko zgodi, da slišite priljubljeno pesem, glas prijatelja ali naključni zvok, ki ga sproži spomin in ga boste verjetno dojeli kot resničnega.

Prav tako je ta pojav opisal že Freud v knjigi “Razlaga sanj”, ko je zapisal, da ”smo vsi nenormalni v smislu, da če okoli nas ni dejanskega vira zvoka, da vse glasove tiho ustvarja naš um, ne katera zunanja entiteta”. Tudi George Prochnik je v knjigi z naslovom »V iskanju tišine« zapisal, da je tišina lahko hrupna. Možgani ustvarjajo hrup, da zapolnijo tišino – in to lahko slišimo kot tinitus.

In mogoče je res nekaj na tem, kot pravita Simon & Garfunkel v skladbi The sound of silence (Zvok tišine), obstajajo ljudje, ki slišijo brez poslušanja.

Preberite dejstva o zvoku >>

Preberite še več informacij o zaznavanju zvoka in tišini >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Teden-otroka-Odgovor-je-pogovor-AUDIO_BM_slusni_aparati-svetovanje

POGOVOR – ZAKAJ JE POMEMBNO, DA SE POGOVARJAMO

  • s pogovorom hitreje najdemo rešitev
  • s pogovorom nam je lažje, ko smo žalostni, jezni, razočarani
  • s pogovorom dobimo občutek, da nismo sami
  • problem postane manjši, ko ga z nekom delimo
  • za vsako temo/težavo obstaja sogovornik
  • s pogovorom spoznavamo nove prijatelje
  • pogovor je lahko najbogatejše darilo
  • s pogovorom nas drugi lažje razumejo
  • s pogovorom poskrbimo zase (izrazimo svoje želje, potrebe, meje …)
  • s pogovorom dobimo novo perspektivo, vidim situacijo bolj jasno …
  • s pogovorom zmanjšamo stres, se razbremenimo
  • pogovor je uporaben v vseh situacijah
  • s pogovorom delimo vesele trenutke

Če imate občutek, da vas ali vaše najdražje slabši sluh ovira pri pogovorih ga preverite in poskrbite zanj.

V AUDIO BM slušnih centrih natančno informativno meritev sluha z avdiometrom z veseljem naredimo brezplačno. Prav tako smo dobavitelj slušnih aparatov z izjemno izbiro priznanih blagovnih znamk slušnih aparatov – tudi na naročilnico.

Poskrbite za svoj sluh in veliko se pogovarjajte.

Preverite sluh >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
13-312-baterije-za-slusne-aparate-Rayovac-Proline-10-zavitkov-po-14-kos-audio-bm-slusni-aparati-velika-akcija-spletna-trgovina

SUPER AKCIJA BATERIJ 13 IN 312, SAMO V AUDIO BM SPLETNI TRGOVINI

Kakovostna baterija je za brezhibno delovanje slušnih aparatov zelo pomembna. Prav tako je pomembna cena! Pri nas so vse baterije sveže – zagotavljamo minimalni rok trajanja najmanj 2 leti, zato je skrb, da bi baterije pri skladiščenju “zastarale” povsem odveč.

V AUDIO BM zagotavljamo največjo izbiro kakovostnih baterij za slušne aparate na enem mestu. Za največje prihranke izkoristite količinske popuste.

Če želite najboljše baterije, izberite RAYOVAC PRO LINE, ki jih v omejeni količini nudimo po posebej ugodni ceni.

Ne spreglejte, da v naši spletni trgovini ne zaračunavamo nobenih dodatnih stroškov! Plačate le naročene izdelke, ki jih v nekaj dneh na vaš naslov dostavi Pošta Slovenije.

Vse baterije iz naše ponudbe so preverjene kakovosti in so primerne za vse blagovne znamke slušnih aparatov.

Velika akcija baterij v AUDIO BM spletni trgovini, do odprodaje zalog:

Tip 13 >>

Zavitek 14 kos – samo 0,43€ za baterijo
Zavitek 140 kos – samo 0,36€ za baterijo

Tip 312 >>

Zavitek 14 kos – samo 0,43€ za baterijo

Zavitek 140 kos – samo 0,36€ za baterijo

Baterije imajo zelo dolg rok trajanja, kar do septembra 2024.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

CD – UPORABITE MOČ PODZAVESTI

Uporabite moč podzavesti – CD za obvladovanje stresa in šumenja v ušesih s pomočjo medicinske hipnoze.

Hipnoze so ustvarjene za obvladovanje stresa in šumenja v ušesih v skladu s strokovnimi smernicami medicinske hipnoze in psihosomatske medicine.

Temeljijo na sprostitvi občutkov tesnobe, nemira, strahu in zaskrbljenosti ter pomagajo pri obvladovanju šumenja v ušesih (lat. tinnitus).

Priredba teksta za hipnozo po smernicah medicinske hipnoze in psihosomatske medicine: mag. Branka Geczy, dr, med., spec. ORL, avdiologinja in akupunkturologinja.

Glas in avtorska glasba: Božidar A. Kolerič

Na CDju so posnetki:

  1. “Varna hiša” – za umiritev in obvladovanje tesnobe in strahu. Dolžina 22:01.
    Poslušaj enominutni predstavitveni posnetek >>
  2. “Rdeči balon” – za obvladovanje stresa in šumenja v ušesih. Dolžina 21:28.
    Poslušaj enominutni predstavitveni posnetek >>
  3. “Gumb” – za zmanjševanje jakosti šumenja (tinitusa). Dolžina 17:00.
    Poslušaj enominutni predstavitveni posnetek >>

Navodila za poslušanje:
Ob rednem poslušanju (priporočamo uporabo slušalk) boste zagotovo kmalu spoznali moč vaše podzavesti in ugotovili koristen učinek hipnoz.

Več informacij: http://www.orl-ambulanta.si/

Nakup CDja je možen tudi preko AUDIO BM spletne trgovine – brez dodatnih stroškov. Vstop v spletno trgovino >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Mednarodni-dan-gluhih-AUDIO-BM-slusni-aparati-servis-svetovanje-baterije-pripomocki

MEDNARODNI TEDEN GLUHIH

Mednarodni teden gluhih je pobuda Svetovne zveze gluhih, ki je bila prvič uvedena leta 1958 v Rimu v Italiji. Vsako leto zadnji polni teden v septembru praznuje okrog 70 milijonov gluhih po vsem svetu v spomin na prvi svetovni kongres Svetovne zveze gluhih, ki je potekal septembra leta 1951. Letos poteka pod geslom »Znakovni jeziki so za vsakogar!«.

Svetovna zveza gluhih teme ni izbrala naključno, saj se gluhi tako v svetu kot Sloveniji še vedno borijo za pravico do uporabe znakovnega jezika v vseh življenjskih okoliščinah. K slednjemu države podpisnice obvezuje tudi konvencija združenih narodov o pravicah invalidov. 23. septembra obeležujemo mednarodni dan znakovnih jezikov. Praznik so uvedli Združeni narodi leta 2017. Dan je namenjen promociji in podpori jezikovni identiteti ter kulturni raznolikosti vseh gluhih in uporabnikov znakovnega jezika.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Andraz-Andrejc-kdortobere-slusni-aparati-audiobm

ŽIVLJENJE Z NAGLUŠNO OSEBO #KDORTOBERE

Ko je Andraž posnel in objavil video o tem, kako je, če si naglušen oz. skoraj gluh, predvsem pa o tem, kako naglušne sprejema družba, se vas je javilo zares ogromno z enakimi ali podobnimi težavami. Istočasno se nam je ponudila neverjetna priložnost, stekli so vsi potrebni postopki za pridobitev slušnih aparatov in Andraž zdaj sliši bolje kot kadar koli prej v najini 16-letni zvezi.

Da, skupaj sva že dolgih 16 let in pol, kar je več kot polovica mojega življenja. S sluhom ima težave že dlje, tako da je slabo slišal že, ko sva se spoznala. A seveda tega nisem takoj zaznala. Kdo bi se koncentriral na njegov sluh, karirasta modra srajca, skejterski čevlji in oranžni skodrani lasje so bili vse, kar so lahko moji možgani tedaj sprocesirali. Vsako misel so tako ali tako preglasili metuljčki v trebuhu … Res pa je, da je znal težave s sluhom tudi zares dobro prikrivati. Če česa ni slišal, je situacijo obrnil na hec, s humorjem se je vedno rešil iz zagate, sčasoma se je zelo dobro naučil brati z ustnic in razvil je sistem, kako sodelovati v pogovoru, kljub temu da je polovico zadev preslišal. Izoblikoval je generične odgovore na vprašanja, da ni izpadel »buček«, kot temu reče sam.

Pred približno 10 leti pa se je situacija poslabšala do te mere, da je bila zaradi naglušnosti motena socialna interakcija, začel se je izločati iz družbe in že običajen splet okoliščin je bil zanj lahko izredno neprijeten, na primer, če je bilo treba naročiti pico po telefonu. Bližnjim prijateljem in družinskim članom se je še dalo dopovedati, da zelo slabo sliši, a tudi nam, priznam, je komunikacija z njim predstavljala vedno večji stres. Treba je bilo povzdigniti glas, včasih celo vpiti in živčnost je bila prisotna na obeh straneh: on ni slišal, mi smo se drli.

Takrat se je na dolgotrajno prigovarjanje družine odločil za pregled na ORL v Celju in kasneje je sledila operacija na desnem ušesu. Pred operacijo sem ga spodbujala, želela sem, da bolje sliši, da se izboljša kakovost njegovega življenja…a nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sem po 3 urah vožnje v Celje z nasmehom vstopila v njegovo bolniško sobo. Nepremično je ležal na hrbtu, oči zaprte, odgovarjal je kratko in tiho. Vsak premik, že samo tren očesnega zrkla, je pomenil dolge minute vrtenja v njegovi glavi. Težko mi je bilo, njemu pa še težje. Praktično eno celo leto se po operaciji ni pobral. Ni mogel voziti avta in niti kolesa, če je obrnil glavo, se mu je namreč zvrtelo. Sluh se je sicer nekoliko izboljšal, a več kot 6-urna splošna anestezija (ki je bila sicer nepričakovana, operacija naj bi vsega skupaj trajala 2 uri) je pustila posledice. Manjše luknje v kratkoročnem spominu, izpadanje las in še kaj. Ne vem sicer, ali je ta informacija zapisana v kakem od izvidov, morda mu je zdravnik to omenil na kakem pregledu, a jasno in glasno njemu in nam nihče ni razložil, da taka operacija ne pomeni doživljenjske povrnitve sluha. Vmes je sicer skoraj popolnoma oglušel tudi na levo uho, a ko je začelo znova pešati še desno, že operirano, je bil šok še toliko večji. Šele zdaj, na ponovnih pregledih, so zdravniki povedali, da je 10 let zelo lepa doba, da več od take operacije že ne moreš pričakovati.

Midva sva vmes seveda normalno živela, polno življenje, bi lahko rekli. Služba, potovanja, prvo skupno stanovanje in poroka. Nato pa je počasi prišla še najina mala Julija. Ko sem že bila noseča, se je Andraž odločil, da bo dokončal maturo, otrok se menda ne bo rodil v »neizobraženo« družino. In ko je prišel čas za slušno razumevanje pri angleški maturi, je človek tam dosegel eno samo točko. Ker vem, da mu angleščina ne predstavlja težav, sem ga vprašala, kaj za vraga se je zgodilo. »Bod vesela, da je ena pika. Pa še to se mi je posral, ker sem reševal na blef.«

Takrat je bilo jasno, da je življenje zaradi naglušnosti znova postalo precej oteženo. Že vsakdanja opravila so postala pain in the ass. Če sem na stranišču ostala brez WC papirja, sem raje s pos*ano ritjo šla do omare po novo rolico, klicanje in dretje je namreč le redko obrodilo sadove. Kar se ljudem običajno ne zdi nič takega, je pri nas doma postalo misija nemogoče. Če opišem par banalnih primerov: v avtu je pri vožnji nekaj škripalo, če sem ga spraševala, kaj je to, je samo zamahnil z roko in dejal, da on nič ne sliši; šepetanje v javnosti ali v času, ko je otrok spal, je odpadlo, začela sva si pisati na telefone ali na papir; kakšne so »partnerske nežnosti« v tišini oz. če te partner ne sliši pa mislim, da ni treba posebej poudarjati.

Da, naglušnim osebam je težko v življenju, prav tako pa tako stanje ni noben mačji kašelj niti za njegove bližnje. Andraž je leta in leta zanikal, da ima težave. Z obiskom zdravnika je ves čas odlašal. Doma je bilo v zvezi s tem ogromno slabe volje in živčnosti. Sodu pa je izbilo dno, ko je Julija začela tekoče govoriti, sicer malo po svoje, in je Andraž ni slišal oz. razumel niti besede. Ker je začela jokati vsakokrat, ko mu je zadevo že 3x ponovila, on pa ji je znova odgovoril, da je ne razume, se je končno počutil tako slabo, da je znova začel s pregledi v zdravstvenih ustanovah.

Zdravniki na ORL so bili jasni, potrebna je operacija, in to za obe ušesi. Ko je domov prišel z izvidi in s to »krasno« novico, je v kuhinji zavladala tišina. Zavedala sva se, kaj to pomeni. Življenje se bo praktično ustavilo za najmanj dve leti, da bo za največ deset let znova slišal, pa še to samo cca. 50-odstotno. Začela sva tehtati, ali je vredno?

S pomočjo Cool Fotr, ki ga je dobesedno odpeljal na prag AUDIO BM slušni centri Slovenija je Andraž prišel do super alternative – slušnih aparatov, ki se jih je toliko časa otepal kot hudič križa.
Ko je prišel s prvega pregleda, so bile njegove ekzaktne besede: »Če bo tako, kot so mi rekli, bo super. Ampak nočem se prehitro veseliti, da bom slišal, ker se mi zdi to kar neverjetno.« A vse se je izteklo natanko tako, kot so opisali, ali pa še bolje. Andraž je že s prvimi testnimi aparati slišal ogromno, zdaj pa mu tudi nazaj več ne morem ničesar zabrusiti, saj dejansko sliši vsak šum. ☺

Nikakor ne morem pozabiti njegovega srečnega obraza, ko je prvič slišal dež, ki je padal na streho avtomobila. A ko je prišel domov in prvič dejansko slišal, kako ga dve in polletna hčerka kliče po imenu, so se mu orosile oči, hkrati z njegovimi pa še moje. Julija je tedaj navdušeno hitela vsem pripovedovat, kako je »fino, ker ati zdaj sliši«.
In ja, res je fino, ker sliši. Hvala vsem vpletenim za srečen razplet te zgodbe. Z besedami se ne da razložiti, kakšno olajšanje je to za našo celotno družino in koliko stresa nam je prihranjenega.


Upam, da se bo zaradi naše družinske zgodbe in popotovanja do boljšega sluha opogumil še kdo. Da bo prenehal odlašati z iskanjem rešitve in se končno odločil, da želi slišati klice svojih otrok, ptičje petje, šumenje morskih valov in na koncu koncev tudi vzdihovanje svoje partnerke na vrhuncu naslade.

Objavljeno 14.9.2020 na Instagram profilu #kdortobere >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Tisina-gluha-soba-zanimivosti-o-zvoku-frekvence-ki-jih-slisimo-tinitus-slusni-aparati-AUDIO-BM

GLUHA SOBA, ZAZNAVANJE ZVOKA IN TIŠINA

Gluha soba zaduši hrup iz okolice in prepreči odboj zvoka od sten. Prav zaradi slednjega zvok v takšni sobi zveni drugače, kot smo vajeni.

Človeško uho običajno zaznava zvoke med 20Hz do 20.000Hz. Ali je torej za človeka tišina vse, kar je nižjih ali višjih frekvenc od navedenega? To drži le deloma, saj je za takšno trditev le omenjen podatek premalo. Nizke frekvence namreč človeško uho zaznava bistveno slabše, kot visoke. Na primer: slušni prag pri človeku naj bi bil pri frekvenci 1000Hz pri 0dB. Najbolje človek zaznava zvok med 3000Hz in 4000Hz, pri najnižji frekvenci 20Hz pa zaznamo zvok, če ima 60dB – 70 dB amplitude nivoja zvočnega tlaka. Pogovor na razdalji enega metra poteka na okoli 60dB, če ne kričimo. Frekvencam nad 20.000Hz rečemo ultrazvok, tistim pod 20Hz pa infrazvok.

Zanimivosti o tišini, gledano z vedenjskega zornega kota. Občutenje tišine je odvisno od družbenega konteksta. Poznamo prijetno in neprijetno tišino. Če med pogovorom zmanjka tem, lahko nastane neprijetna tišina, sploh če se s človekom šele spoznavamo. Z nam znano osebo pa so tudi trenutki tišine lahko zelo prijetni in sproščujoči. Ko se pojavi tišina je zelo pomemben kontekst saj je od tega odvisno, kako jo občutimo. Če se tišina pojavi v kontekstu »kuhanja mule«, je zagotovo zelo neprijetna. Po domače temu tudi rečemo, da imamo »tiho mašo«.

Ko smo sami doma smo lahko v prijetni tišini, nekateri ljudje pa je ne prenesejo, zato si vklopijo različne zvočne naprave.

Pomembno je, da znamo kdaj biti sami s svojimi mislimi in da smo v miselni tišini. V sedanjem času imamo običajno kar težave s tem. Vajeni smo, da nas nekaj stalno animira in posledično težko umirimo misli.

Še nekaj zanimivosti o tišini:

  • vse več govorcev uporablja tišino kot retorično sredstvo s katerim pritegnejo pozornost poslušalcev
  • če bi se dlje časa nahajali v gluhi sobi bi nam hitro postalo zelo neprijetno
  • znana teorija pravi, da človeški pogovor vsakih 7 minut zamre
  • veliko konstantnega zvoka nas lahko utrudi, zato ne pozabimo, da ima tišina blagodejni učinek, saj si telo med tišino odpočije in zniža se raven stresnega hormona
  • iz tišine in dolgčasa se pogosto razvije ustvarjalnost
  • ljudje, ki imajo tinitus (šumenje ali piskanje v ušesih oz. v glavi) pravijo, da niso nikoli v tišini

Več o tinitusu >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Mozgani-na-dlani-Odmev-Radio-Prvi-Prepis-AUDIO-BM-slušni centri-slusni-aparati-svetovanje

KO ODMEVA – PREPIS ODDAJE MOŽGANI NA DLANI: NEVRON PRED MIKROFON

V AUDIO BM slušnih centrih pozorno poslušamo. Od radijskih postaj izpostavljamo Radio PRVI, kjer mnogokrat slišimo zelo zanimive oddaje. Tokrat nas je pritegnila oddaja MOŽGANI NA DLANI: NEVRON PRED MIKROFON, ki je obravnavala odmev.

Odmev lahko povzroča slabše razumevanje govora, sploh naglušnim osebam. Zakaj je tako? Spoznajmo odmev!

Lepo vabljeni k poslušanju. Da je oddaja poleg zvočnega načina dosegljiva tudi v pisni obliki, smo jo v AUDIO BM za vas prepisali in jo v nadaljevanju lahko tudi preberete.

O oddaji MOŽGANI NA DLANI: NEVRON PRED MIKROFON

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Oddaja brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa

TEMA: ODMEV

Ste že kdaj bili pozorni na odboj zvoka ob stene vršacev, recimo, če koga pokličete po imenu tako, kot v legendarnem filmu Kekec (keeeeekeeeeeeeec)? V odmevih in našem slušnem zaznavanju se je Mojca pogovarjala s prof. dr. Andrewom Kingom direktorjem centra za integrativno nevroznanost in vodjo skupine za slušno nevroznanost na univerzi v Oxfordu.

Zvočni svet in možgani so me očarali že zelo zgodaj. Ko sem bil v gimnaziji, sem poslušal serijo navdihujočih predavanj Mechanics of the mind, ki jo je predvajal BBC. Kar se tiče sluha je bila moja babica popolnoma gluha tako, da je to dvoje na neki način zame prepletlo dve področji: študij in dognanja o dogajanjih v naših možganih; kako zaznavamo svet okoli nas in kje se lahko kaj zalomi. Na žalost slednje vedno bolj drži, ko se staramo.

V življenju smo obkroženi z objekti, ki odbijajo zvok naših glasov ali drugih virov in na primer od drugih ljudi. Ti zvoki so lahko naravni ali umetno ustvarjeni. Če bi bila s sogovorcem v isti sobi, bi glas sogovornika prišel do ušes neposredno, hkrati pa bi se odbijal tudi od sten. Ti odboji od sten pridejo do ušes z majhnim zamikom in bi lahko popačili ali zmotili originalni zvok. Pričakovali bi, da nam odmevi povzročajo težave z razumevanjem. Če recimo pogledamo študije, ki so pod drobnogled vzele naprave za računalniško prepoznavanje govora je znano, da se prepoznavanje govora slabo obnese, če se pojavljajo odmevi, človeški možgani pa so pri tem čudovito boljši. V človeških možganih obstajajo mehanizmi, ki potlačijo odmeve in ohranijo prvotni zvok.

Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da nekaj slišimo kot odmev? Najbrž pomembno vlogo igra, kako hitro ta odboj zvoka pripotuje do nas?

Ja vsekakor. Pravzaprav obstaja enostaven splošno uporabljen test, s katerim ugotavljamo, kako naši možgani utišajo odmeve. Pri testu npr. slišijo dva klika, enega za drugim – in če je razmik med njima dovolj dolg slišijo oba, če pa ni, slišijo oba klika kot enega. Če je zamik majhen in drugi zvok prihaja iz druge lokacije oz. smeri potem na takšen način možgani olajšajo prepoznavanje in lociranje prvega zvoka. Kot so pokazale raziskave, človeško uho odmevov ne zazna, če je ta razmik manjši od desetinke sekunde.

Kako je z zaznavanjem odbojev zvokov povezano dejstvo, da imamo dve ušesi?

Dejstvo, da imamo dve ušesi je povezano z lokaliziranjem zvokov levo in desno, zgoraj in spodaj. Ko zvok pride iz leve, bo v levo uho prišel malo prej kot v desno uho. Naši možgani lahko zaznajo izjemno majhne razlike med tem, kako hitro informacija pride do naših možganov, da ugotovijo od kod prihaja zvok. Zdaj smo torej govorili o dveh dimenzijah levo, desno in zgoraj, spodaj. Tretja dimenzija, koliko je nekaj oddaljeno, to pa je nekaj pri čemer nam pomagajo odmevi.

Če vzamemo primer, da smo v gorah: če je vaš prijatelj npr. od vas oddaljen nekaj 10 metrov in vam nekaj govori, se obrnete proti njemu zaradi vsega o čemer smo prej govorili. Razdaljo pa boste ocenili glede na to, kako glasen je, seveda lahko tudi šepeta. Odmevi nam pomagajo pri ocenjevanju te razdalje, zvok se bo odbijal od skal, dreves, itd., odvisno od okolja. Količina energije odmevov v primerjavi z energijo originalnega zvoka nam bo dala informacijo o razdalji.

Kljub temu, da odmevi lahko popačijo zvok in so naši možgani usposobljeni, da jih utišajo, nam lahko odmevi dajo pomembne informacije za ustvarjanje 3D slike zvočnega okolja.

Zvočni zemljevid okolja je nekaj s čimer se prof. King še posebno zavzeto in uspešno ukvarja v svoji raziskovalni karieri. Naši možgani imajo s tovrstnim slušnim zaznavanjem veliko dela.

Veliko stvari je, ki jih morajo opraviti omrežja v naših možganih, ki so povezana s slušnim zaznavanjem. Identificirati morajo zvok, govor, prepoznati glas, ugotoviti položaj zvoka. Posebni predeli možganov so namenjeni temu, da ustvarijo tako imenovani zvočni zemljevid okolja. To se dogaja v srednjih možganih, kjer prihaja do prepoznavanja vertikalnih in horizontalnih reprezentacij okolja.

Vrhunski v zaznavanju odmevov s pomočjo katerih se tudi gibljejo v prostoru, pomaga pa jim ultrazvok, so npr. netopirji.

Del možganov, ki se imenuje superiorni kulikulus, pri netopirjih z eho (eho = odmev) lokacijo omogoča 3D informacijo o okolju. To je fascinantno. Načela eho lokacije niso lastna le netopirjem, ampak obstaja eho lokacija tudi pri ljudeh.

Prva dognanja o tem področju sežejo v 60. leta prejšnjega stoletja. Eho lokacija ne deluje le pri slepih, ki se je hitreje in učinkoviteje naučijo, tudi videči ljudje lahko s klikanjem in odmevi dobijo cel kup informacij o okolju. Vemo tudi, kateri deli možganov sodelujejo pri tem.

Odmevi in raziskave povezane z njimi bodo vsekakor še odmevali, izzivov pač ne manjka?

Obstaja cela vrsta stvari, ki nas zanimajo. Možgani so izjemno prilagodljivi in imajo izjemno sposobnost nevroplastičnosti. V kontekstu sluha raziskujemo, kaj se zgodi z lokalizacijo s pomočjo zvoka, če je prizadet sluh, recimo na enem ušesu bolj kot na drugem. Možgani se lahko prilagodijo tudi na to, še več, odrasle z izgubo sluha lahko celo naučimo, da pravilno lokalizirajo zvok. To je klinično zelo pomembna manifestacija izjemne sposobnosti nevroplastičnosti.

Ko govorimo o odmevih pa celo vrsto naših študij zanima prilagoditev na spremembe v okolju. Če hodimo po prazni ulici ali če stopimo v glasen lokal, se akustične značilnosti okolja seveda drastično spremenijo, naši možgani pa so se sposobni temu zelo hitro prilagoditi. To proučujemo že nekaj let. Ugotovili smo, da se nevroni v skorji za slušno zaznavanje prilagodijo na različne odzive iz sobe v kateri smo, seveda je pri tem pomembna velikost te sobe. Živčne celice se prilagodijo na to, kako hitro odmev pride do možganov. Z vsem tem lahko vedno bolj razumemo dogajanje v naravnih pogojih, hkrati pa izsledke uporabimo v klinični praksi.

Vir: Radio PRVI, RTV Slovenija

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
080-80-58-AUDIO-BM-slusni-aparati-brezplacna-telefonska-stevilka-za-informacije-svetovanje-posvet

BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA INFORMACIJE

V AUDIO BM vam zagotavljamo kar največjo dostopnost. Slušne centre imamo na 14 lokacijah po vsej Sloveniji. Zagotavljamo varno osebno obravnavo in kakovostno oskrbo s slušnimi aparati, drugimi tehničnimi pripomočki, baterijami in tudi izdelki za zaščito ušes pred vodo ali hrupom.

Pogosto vam strokovno informacijo s področja sluha, slušnih aparatov, postopkov za nabavo slušnih aparatov in drugih tehničnih pripomočkov lahko zagotovimo tudi preko telefona.

Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080 80 58 in se pogovorite s strokovnjaki – slušnimi akustiki.

Z veseljem vam bomo prisluhnili in pomagali z nasvetom.

Več kontaktnih podatkov >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 24 25 26 27 28 46

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1793 ocen
×
js_loader