Slusni-aparati-polnilni-baterije-okolje-audio-bm-svetovanje-slusni-centri-Slovenija

KOLIKO SLUŠNI PRIPOMOČKI PRISPEVAJO K ONESNAŽEVANJU OKOLJA IN KAJ LAHKO STORIMO

6 Jun 2023 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Slušni aparati, Svetovanje, Zanimivosti

Medicina predstavlja približno 5% globalnih emisij CO2, kar je precejšen del našega ogljičnega proračuna. Koliko pa znaša ogljični odtis same slušne rehabilitacije?

Okoljski odtis klasičnih cink-zrak baterij za slušne aparate

V letu 2014 je doktor znanosti Ross Dueber ocenil, da vsako leto po vsem svetu na odlagališčih pristane več kot 1,4 milijarde enkratno uporabnih baterij za slušne aparate in napoved je znašala, da se bo ta številka podvojila vsakih 9 let. Čeprav obstaja več razlogov, zakaj bodo enkratno uporabne baterije še za nekaj časa ostale praktična izbira za slušne aparate, se lahko trudimo zmanjšati njihov okoljski vpliv. Če bi do leta 2024 vsi novi slušni aparati postali polnilni, teoretično do leta 2030 ne bi bilo več povpraševanja po enkratno uporabnih baterijah za slušne aparate.

3 do 5 let nazaj so bili večinoma vsi slušni pripomočki napajani z enkratno uporabnimi cink-zrak baterijami, ki jih ni bilo mogoče reciklirati in včasih niti pravilno odlagati. Prva generacija ponovno polnilnih slušnih pripomočkov je uporabljala tehnologijo nikljevo-kovinsko-hidridnih (NiMH) baterij. Vendar je bila kapaciteta NiMH baterij omejena. V zadnjih letih so NiMH baterije zamenjale naprednejše polnilne litij-ionske baterije.

Pri slušnih pripomočkih brez možnosti ponovnega polnjenja klasična baterijska rešitev vključno s proizvodnjo, distribucijo in odstranjevanjem baterij, povprečno prispeva le približno 5% skupnega vpliva. Poraba elektrike za polnjenje slušnih pripomočkov povprečno prispeva 9%.

Iz zgoraj navedene ocene življenjskega cikla sledi, da imajo enkratne cink-zrak baterije večji vpliv kot proizvodnja samih slušnih pripomočkov. Vendar pa je treba upoštevati dolgoročno zmogljivost litij-ionskih baterij. Na splošno se zmogljivost baterije zmanjšuje vsako leto za (10-15%), zato je pomembno, da se začne z večjo začetno zmogljivostjo. Prednost polnilnih slušnih pripomočkov, ki ni vključena v oceno življenjskega cikla, je tudi ta, da je število popravil pri polnilnih slušnih pripomočkih manjše, saj so bolje tesnjeni kot nepolnilni. Prostor za baterije pri tradicionalnih cink-zrak baterijah je namreč vhod za vlago in umazanijo. Če bi se litij-ionske baterije v prihodnosti reciklirale – kar se zdaj redko izvaja – bi se lahko okoljske koristi še povečale.

Nadgradljivi slušni pripomočki in združljivost dodatkov/polnilcev za zmanjšanje okoljskega odtisa

Lahko se odločimo tudi za druge poslovne modele pri zagotavljanju storitev slušnih pripomočkov, da zmanjšamo naš okoljski oglični odtis. Primer je tudi naš proizvajalec slušnih aparatov Unitron, ki omogoča kasnejšo nadgradnjo programske opreme njihovih slušnih pripomočkov. Že sedaj se je dalo posodobiti Unitronove slušne aparate, brez da bi bilo potrebno kupiti nove in sicer s posodobitvijo programske opreme sedanjega slušnega aparata.

Pomemben vidik za razmislek je, da če zdaj kupite nov par slušnih pripomočkov, boste v večini primerov morali zamenjati tudi obstoječe dodatke, kot so dodatek za gledanje TV ali brezžični mikrofoni, saj skoraj vsaka nova generacija slušnih pripomočkov uporablja nove komunikacijske protokole, vključno z novimi povezljivimi aplikacijami. Ali se lahko vrnemo v čas univerzalnih rešitev, kot so slušne indukcijske zanke, ki so bili združljivi z vsemi blagovnimi znamkami slušnih pripomočkov?

Najbolje je, da se že v zgodnji fazi dogovorimo o industrijskem standardu, namesto da čakamo, da regulativni organi razglasijo standard, kot se je nedavno zgodilo z USB-C priključkom v Evropi. V nekaterih državah, ki povrnejo stroške za polnilne slušne pripomočke, polnilec ni vključen, zato bo za uporabnike slušnih pripomočkov prihranek stroškov, če ostanejo prejšnji polnilci združljivi.

Idealno bi bilo, da so nižje cene slušnih pripomočkov na voljo tudi v obliki polnilnih možnosti. V državah z nižjim in srednjim dohodkom bi polnilni slušni pripomočki lahko zmanjšali celotne stroške uporabe in spodbudili trajno trajnostno uporabo. Živo se spominjamo komentarjev enega udeleženca na Virtualni konferenci o računalniški avdiologiji (VCCA2020), ki je povedal, kako je ena organizacija podarila slušne pripomočke njegovi skupnosti v Afriki. Ni bil posebej zadovoljen s to izkušnjo, saj so jim klasične cink-zrak baterije zmanjkale že v enem mesecu. Ta anekdota ni osamljen primer. Na primer, John Newall in kolegi (2019) so pregledali več programov donacij slušnih pripomočkov na Filipinih in ugotovili, da je imelo 20% ljudi, ki so prejeli slušni pripomoček, težave pri pridobivanju baterij za slušni pripomoček.

Priporočila za zmanjšanje ogljičnega odtisa pri oskrbi s slušnimi aparati:

  1. Vzemite v obzir polnilne slušne aparate.

Uporabniki slušnih aparatov lahko preverijo garancijo in zmogljivost baterije polnilnih slušnih aparatov, da se prepričajo, da imajo dovolj energije za vsakodnevno uporabo, vključno s pretakanjem zvoka. Polnilni slušni aparati se lahko dolgoročno izkažejo kot stroškovno učinkovita izbira v primerjavi s sistemom zamenljivih baterij.

  • Privzeti predpis polnilnih slušnih aparatov: Akustiki naj razmislijo o privzetem predpisu polnilnih slušnih aparatov, razen če zmogljivost baterije ni zadostna, če kupna moč pacienta ni zadostna ali če določeni modeli ne ponujajo polnilne možnosti. S tem se spodbuja uporaba bolj trajnostnih rešitev slušnih aparatov.
  • Recikliranje baterij in slušnih aparatov.

Proizvajalci slušnih aparatov naj izvajajo ukrepe za lažje recikliranje baterij in starih slušnih aparatov. Recikliranje materialov in ponovna uporaba le-teh pri izdelavi novih izdelkov lahko dodatno zmanjša okoljski vpliv slušnih aparatov. Nekateri proizvajalci že imajo vzpostavljene programe za recikliranje.

  • Uvajanje načel eko-oblikovanja.

Proizvajalci naj sprejmejo načela eko-oblikovanja, ki poudarjajo krožnost, energetsko učinkovitost in druge vidike okoljske trajnosti v celotnem življenjskem ciklu izdelka. To lahko privabi okoljsko ozaveščene stranke in se ujema z morebitnimi prihodnjimi zahtevami regulatornih organov.

  • Standardizacija za združljivost.

Industrijska standardizacija lahko pomaga zmanjšati odpadke in zahteve po skladiščenju. Na primer, uporaba standardnih priključkov za sprejemnike ali univerzalnih sprejemnikov za slušne aparate v obliki reiceverja v kanalu (RIC) lahko poenostavi postopek in zmanjša potrebo po velikem skladišču v slušnih centrih.

Kako pa izračunati približen celotni ogljični odtis industrije slušnega zdravstva? En način je oceniti vpliv CO2 skozi celotni življenjski cikel enega slušnega aparata (5-10 kg CO2-ekv) ali polževega vsadka (40-68 kg CO2-ekv), pomnoženo s številom naprav, prodanih po vsem svetu (18 milijonov). Predpostavljamo, da se slušne naprave uporabljajo približno 5,5 leta, kar pomeni, da skupno število uporabljenih slušnih naprav znaša 100 milijonov, kar pomeni, da slušno rehabilitacijo prejme le 1 od 4 oseb s hudo izgubo sluha. Na podlagi tega približnega izračuna celotnega letnega neposrednega ogljičnega odtisa industrije slušnih aparatov, brez naprav za prevod kosti in koklearnih vsadkov, je 100-150.000 ton CO2-ekv.

Za posameznega uporabnika obojestranskih slušnih aparatov ogljični odtis znaša med 10-20 kg CO2-ekv, kar je enakovredno vožnji 40-80 kilometrov z avtomobilom s srednje velikim bencinskim motorjem. Tako torej ima vožnja z avtomobilom do obiska akustika večji vpliv na izpuste CO2 kot nakup slušnih aparatov. In izbira javnega prevoza je lahko bolj vplivna kot izbira ponovno polnilnih slušnih aparatov.

Kolektivni ogljični odtis

Alternativno je mogoče oceniti skupne CO2-emisije obsega 1+2+3 v celotni vrednostni verigi največjih podjetij v industriji slušne rehabilitacije. Obseg 1 vključuje vse neposredne emisije iz osnovnih dejavnosti organizacije, obseg 2 vključuje posredne emisije, ki izhajajo iz proizvodnje kupljene ali pridobljene električne energije, ogrevanja, hlajenja in pare, ki jih organizacija porabi, in obseg 3 vključuje posredne emisije, ki niso vključene v obseg 2 in se pojavijo zunaj organizacije v dobavni verigi. Uporabljajoč podatke, poročane s strani sedmih največjih podjetij, povzete v spodnji, dobimo ocenjeno letno skupno emisijo 1,9-2,3 milijona ton CO2-ekv.

PODJETJE/ KONCERNOgljični neto ničelni cilj (letno) (obseg emisij 1+2)Skupne emisije (milijon ton CO2-ekv) (obseg emisij 1+2+3 v letu 2020,2021)Stopnja recikliranja (%) / tono v letu 2021
SONOVA20210.1653
WSA20250.4056
GN RESOUND20250.424,777 (recikliranih ton)
COCHLEAR20300.31Nedoločeno
DEMANT2050, 46.2 % v 20300.56Nedoločeno
STARKEYNedoločeno–Nedoločeno
MED-ELNedoločeno– 
SKUPAJ 1.9 

Kako lahko zmanjšamo okoljski vpliv?

Upamo, da bodo kmalu vsi proizvajalci slušnih aparatov izvajali ocene celotnega življenjskega cikla svojih izdelkov in zaposlili Odgovorne osebe za trajnost, kot sta to storila WSA in Sonova. Poleg ogljičnega odtisa ne smemo pozabiti tudi na druge okoljske dejavnike, kot so uporaba surovin, toksični odpadki, stopnja obnavljanja (ponovna uporaba), stopnja recikliranja, embalaža in transport.

Nove slušne aparate ne bomo hvalili samo v tržnem komuniciranju zaradi njihove boljše zmogljivosti v primerjavi s prejšnjimi generacijami, ampak tudi zaradi njihovega zmanjšanega okoljskega vpliva.

Kot potrošniki lahko razmislimo o nakupu polnilnih slušnih aparatov. Kot stroka pa lahko dajemo zgled v medicini s postopnim opuščanjem enkratno uporabnih cink-zrak baterij, povečanjem skupne stopnje recikliranja na 70% do leta 2025 in prizadevanjem za ogljično nevtralnost obsega 1+2 emisij do leta 2030, obenem pa oskrbeti več ljudi s težavami pri sluhu.

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center
Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Stigma-predsodki-naglusnost-sluh-slusni-aparati-audio-bm

STIGMA PRI NAGLUŠNOSTI IN POMEMBNOST SLUŠNIH APARATOV

29 Maj 2023 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje, Zanimivosti

POSLUŠAJTE PRISPEVEK

Naglušnost je stanje, ki močno vpliva na posameznikovo sposobnost slišati in razumeti zvoke. Kljub temu, da je naglušnost pogosta težava, se pogosto soočamo s stigmo, ki jo spremlja. Stigma pri naglušnosti je pogosto posledica pomanjkanja ozaveščenosti in predsodkov. Vendar pa se s sodobnimi slušnimi aparati pojavlja nov vir upanja za ljudi z naglušnostjo. V tem članku bomo raziskali stigmo, povezano z naglušnostjo, ter poudarili pomembnost slušnih aparatov pri izboljšanju kakovosti življenja posameznikov z naglušnostjo.

Stigma pri naglušnosti

Stigma je družbeno izgrajen občutek sramu, nesposobnosti ali nevrednosti, ki ga doživljajo ljudje zaradi določenih osebnih značilnosti, stanj ali okoliščin. Pri naglušnosti se lahko stigme izražajo na več načinov. Nekateri ljudje se srečujejo s predsodki, da so naglušni ljudje manj inteligentni ali da imajo druge pomanjkljivosti. Drugi jih morda obravnavajo kot nepotrebnega bremena ali pa se izogibajo komunikaciji z njimi. Ta stigmatizacija lahko privede do socialne izolacije, zmanjšanja samozavesti in težav pri oblikovanju medosebnih odnosov.

Slušni aparati kot rešitev

Slušni aparati so tehnološka inovacija, ki omogoča ljudem z naglušnostjo izboljšanje njihovega sluha. So majhne elektronske naprave, ki se nosijo v ali za ušesom in okrepijo zvoke, da jih naglušna oseba bolje sliši. Slušni aparati lahko pomagajo pri izboljšanju razumevanja govora, zmanjšajo občutek izolacije in omogočijo večjo vključenost v družbo.

Koristi slušnih aparatov

  1. Izboljšanje kakovosti življenja: Slušni aparati omogočajo ljudem z naglušnostjo, da se bolje vključujejo v okolje in komunicirajo z drugimi. Z izboljšanjem sposobnosti slišanja se izboljša tudi kakovost medosebnih odnosov, delovne uspešnosti in samopodobe posameznika.
  2. Boljša komunikacija: Slušni aparati pomagajo pri boljšem razumevanju govora in razumevanju zvokov okoli posameznika. To omogoča boljšo komunikacijo v različnih situacijah, kot so pogovori v družbi, sestanki, telefonski klici itd. Slušni aparati posamezniku omogočajo, da sodeluje v pogovoru brez nepotrebnega naprezanja ali stalnega prošenja, naj sogovorniki ponavljajo svoje besede.
  3. Varnejše okolje: Slušni aparati omogočajo posameznikom z naglušnostjo, da zaznajo pomembne zvoke v svojem okolju, na primer zvočne signale na cesti, opozorila ali alarme. To prispeva k večji varnosti in zmanjšuje možnost nesreč.
  4. Prilagodljivost in sodobne funkcije: Sodobni slušni aparati so opremljeni z naprednimi funkcijami, kot so prilagodljivo prilagajanje glasnosti, odstranjevanje šumov, povezava z drugimi napravami prek Bluetooth tehnologije itd. Te funkcije omogočajo posamezniku, da prilagodi svoje slušne aparate svojim individualnim potrebam in okolju, v katerem se nahaja.

Odpravljanje stigme in ozaveščanje

Da bi premagali stigmo, povezano z naglušnostjo, je pomembno ozaveščanje in izobraževanje družbe o tej tematiki. Pomembno je razumeti, da naglušnost ni znak manjvrednosti ali pomanjkanja sposobnosti. Ljudje z naglušnostjo so enakovredni člani družbe, ki imajo le posebne potrebe glede sluha. Spodbujanje vključevanja, sprejemanja in empatije je ključnega pomena za odpravljanje stigme.

Poleg tega je treba ozaveščati tudi o pomembnosti slušnih aparatov pri izboljšanju življenja ljudi z naglušnostjo. Posamezniki, ki jih potrebujejo, naj se spodbuja, da poiščejo ustrezno pomoč in se posvetujejo s strokovnjaki za sluh, ki jim lahko pomagajo pri izbiri in prilagajanju slušnih aparatov.

Stigma pri naglušnosti je globoko zakoreninjen družbeni problem, ki lahko negativno vpliva na življenje posameznikov z naglušnostjo. Slušni aparati so ključni za izboljšanje njihovega sluha in omogočanje boljše vključenosti v družbo. S pravilno ozaveščenostjo in izobraževanjem lahko premagujemo stigmo in ustvarjamo bolj inkluzivno družbo, kjer so ljudje z naglušnostjo enakovredni člani skupnosti. Pomembno je, da se spodbuja razumevanje, empatija in sprejemanje ter da se poudari, da naglušnost ni ovira za polno in kakovostno življenje.

Slušni aparati igrajo ključno vlogo pri premagovanju ovir, povezanih z naglušnostjo. Z njihovo pomočjo se posamezniki z naglušnostjo lahko vrnejo v svet zvokov in komunikacije. Slušni aparati so se skozi leta razvili in postali vse bolj napredni, kar omogoča posameznikom prilagajanje slušnih aparatov njihovim specifičnim potrebam. Sodobni slušni aparati so diskretni, udobni za nošenje in opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo, ki omogoča boljšo kakovost zvoka in zmanjšanje šumov v okolju.

Poleg tega je pomembno, da se ljudi z naglušnostjo spodbuja k rednim obiskom strokovnjakov za sluh, kot so zdravniki specialisti ORL in slušni akustiki. Ti strokovnjaki lahko opravijo temeljit pregled sluha, ocenijo stopnjo naglušnosti in svetujejo glede najprimernejših slušnih aparatov. Pravilno prilagojeni slušni aparati lahko naredijo pomembno razliko v življenju posameznika z naglušnostjo, saj jim omogočajo boljše slišanje in razumevanje zvokov ter izboljšujejo njihovo kakovost življenja.

Pomembno je, da se stigma, povezana z naglušnostjo, odpravlja tako na ravni posameznika kot tudi na ravni družbe. S pravilnim ozaveščanjem in izobraževanjem lahko spreminjamo zmotne predstave in napačne predsodke ter ustvarjamo bolj razumevajoče in inkluzivno okolje za ljudi z naglušnostjo. Prav tako je ključnega pomena zagotavljanje podpore in spoštovanja do posameznikov z naglušnostjo, saj bodo le tako lahko polno sodelovali in prispevali k družbi.

Vzpostavljanje inkluzivne družbe, ki spoštuje raznolikost in odpravlja stigme, je odgovornost vseh nas. Skupaj lahko ustvarimo okolje, kjer ljudje z naglušnostjo ne doživljajo stigme, ampak so v celoti sprejeti in imajo enake priložnosti za sodelovanje in izpolnjeno življenje.

Več o tej temi >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Posledice-zavracanja-uporabe-slusnih-aparatov-depresija-demenca-tesnoba-samota-audio-bm-slusni-aparati

POSLEDICE ZAVRAČANJA SLUŠNIH APARATOV

16 Maj 2023 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje

POSLUŠAJTE PRISPEVEK

Naglušnost je lahko zelo moteča in omejujoča motnja, ki močno vpliva na kakovost življenja. Mnogo ljudi se sooča s to težavo, vendar ne ukrepajo (pravočasno). Negativne posledice so številne in vplivajo na kakovost življenja.

SOCIALNA IZOLACIJA

Ena največjih negativnih posledic naglušnosti je socialna izolacija. Ko ne slišimo dobro, je pogovarjanje z drugimi lahko naporno, ker jih ne razumemo dobro. To nas lahko odvrne od druženja in nas naredi bolj osamljene. Socialna izolacija lahko negativno vpliva na fizično in duševno zdravje, zlasti pri starejših. Pomanjkanje socialne interakcije lahko vodi do povečanega tveganja za depresijo in tesnobo.

POVEČANO TVEGANJE ZA DEMENCO

Raziskave so pokazale, da imajo ljudje z naglušnostjo, ki ne uporabljajo slušnih aparatov, večje tveganje za razvoj demence. To je lahko posledica dejstva, da težave s sluhom lahko povzročijo, da se možgani manj uporabljajo, kar lahko privede do zmanjšane kognitivne sposobnosti.

SLABŠA KAKOVOST ŽIVLJENJA V SLUŽBI IN DOMA

Naglušni imajo težave s sporazumevanjem doma in v službi. Prav tako lahko imajo težave pri zaznavanju zvonjenja telefona in telefoniranju ali  pri poslušanju televizije in obiskovanjem prireditev. Zaradi naglušnosti pogosto zamudijo pomembne dele dialoga ali zvokov. Zaposleni, ki imajo težave s sluhom, težko komunicirajo s sodelavci in poslovnimi partnerji oz. s strankami. Prav tako naglušnost lahko povzroči zmanjšanje učinkovitosti in negativno vpliva na uspešnost dela in na zadovoljstvo ter vključenost v ekipo.

SLABŠANJE SLUHA

Naglušnost je običajno trajna in nepovratna. Poleg tega se slušne sposobnosti na celotni slušni poti s časom dodatno poslabšajo, če se sluh zanemari. Slušni aparati so zasnovani za pomoč pri poslušanju in so namenjeni zmanjševanju težav, ki jih povzroča naglušnost. Če naglušni ljudje zavračajo uporabo slušnih aparatov, lahko to dolgoročno povzroči še večje težave s sluhom.

SLABŠI ODNOSI

Pomembno je tudi omeniti, da lahko zavrnitev uporabe slušnih aparatov negativno vpliva na družinske in prijateljske odnose. Ker naglušnost oteži komunikacijo, lahko tisti, ki imajo težave s sluhom, pogosto povzročijo napetost in nesporazume v odnosih. Z uporabo slušnih aparatov lahko ti odnosi postanejo bolj pozitivni in harmonični, saj se lahko bolj jasno sliši in razume, kar druga oseba govori.

FINANČNE POSLEDICE

Zavrnitev uporabe slušnih aparatov lahko ima tudi finančne posledice. Če ne uporabljamo slušnih aparatov, bomo morda zamudili pomembne informacije, kar lahko vodi v zgrešene priložnosti v karieri ali osebnem življenju. Poleg tega lahko povečana izolacija in poslabšanje težav z naglušnostjo povečata tudi stroške zdravstvene oskrbe.

Pomembno je, da si prizadevamo za pravočasno ukrepanje, če imamo težave s sluhom. Slušni aparati lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja ljudi z naglušnostjo in tudi vsem, ki živijo z njimi. Tako na osebnem kot na poklicnem področju jim pomagajo ohraniti socialne stike in družabno življenje.

Pri tem pa je pomembno, da skrb za boljši sluh zaupamo pravim strokovnjakom, ki nam bodo pomagali izbrati najprimernejše slušne aparate in nas naučili, kako jih uporabljati na najbolj učinkovit način. Slušni aparati so danes na voljo v različnih oblikah in velikostih, in mnogi od njih so praktično nevidni.

KAM PO POMOČ?

Vabljeni na profesionalni test sluha z avdiometrom. Meritev lahko brezplačno opravite v kateremkoli od 16 AUDIO BM slušnih centrov po Sloveniji. 

Prosimo za predhodno rezervacijo prostega termina. Napotnica ni potrebna.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
VARTA-Baterije-za-slusne-aparate-13-312-10-675-spletna-trgovina-audio-bm-on-line-shop-akcija-ugodno-popusti-novo-v-ponudbi

NOVO – VARTA BATERIJE ZA SLUŠNE APARATE, ORIGINAL IZ NEMČIJE

7 Maj 2023 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Nekategorizirano, Novosti, Posebna ponudba, Slušni aparati

Novost v naši ponudbi so VARTA AUDIO BM baterije za vse vrste slušnih aparatov (tip 10, tip 312, tip 13 in tip 675). Baterije so zajamčeno vrhunske kakovosti.

V AUDIO BM baterije za slušne aparate zagotavljamo neposredno od proizvajalcev. Na ta način vam lahko nudimo ugodno ceno, vedno sveže zaloge in vrhunsko kakovost.

Baterije za slušne aparate najugodneje lahko naročite v naši spletni trgovini, saj jih dobite po super akcijskih cenah in z brezplačno dostavo na dom. Seveda pa so zelo ugodno na razpolago tudi v vseh AUDIO BM slušnih centrih po celotni Sloveniji.

Dejstva o VARTA baterijah za slušne aparate:

  1. VARTA je ena izmed vodilnih blagovnih znamk baterij za slušne aparate na svetu.
  2. VARTA baterije so izdelane iz visokokakovostnih materialov, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo in stabilno delovanje.
  3. VARTA baterije so zasnovane posebej za uporabo v slušnih aparatih, kar zagotavlja zanesljivo oskrbo z energijo in dolgotrajno življenjsko dobo.
  4. VARTA uporablja tehnologijo, ki zagotavlja, da se baterije izpraznijo enakomerno, kar zmanjšuje možnosti za nenadno izpraznitev baterij.
  5. VARTA baterije so okolju prijazne in jih je mogoče reciklirati.
  6. VARTA ima dolgoletne izkušnje na področju proizvodnje baterij za različne namene, kar zagotavlja visoko raven kakovosti in zanesljivosti njihovih baterij za slušne aparate.
  7. VARTA baterije so skladne z najvišjimi mednarodnimi standardi in so prejele številna certifikati, ki dokazujejo njihovo kakovost.
  8. VARTA baterije AUDIO BM slušni centri nabavljamo neposredno iz Nemčije, brez posrednikov.
  9. V AUDIO BM so VARTA baterije na voljo po dostopnih cenah, kar omogoča, da so dostopne širši množici uporabnikov slušnih aparatov.
  10. V AUDIO BM zagotavljamo še posebej ugoden nakup nakup VARTA baterij, če izberete pakiranje po 60 kos (10 zavitkov po 6 kos).
    https://www.audiobm.si/trgovina/baterije-za-slusne-aparate/baterije-za-slusne-aparate-varta-audio-bm-tip-13-60-kos/
    https://www.audiobm.si/trgovina/baterije-za-slusne-aparate/baterije-za-slusne-aparate-varta-audio-bm-tip-10-60-kos/
    https://www.audiobm.si/trgovina/baterije-za-slusne-aparate/baterije-za-slusne-aparate-varta-audio-bm-tip-312-60-kos/

Ali je pametno baterije za slušne aparate kupovati na zalogo? 

Vse baterije imajo nek rok trajanja oz. skladiščenja, ki je na pakiranju tudi jasno označen. Pri baterijah za slušne aparate je to običajno vsaj dve leti. Glede na dejstvo, da pri nas pozorno skrbimo za sveže zaloge, se nikoli ne more zgoditi, da bi pri nas kupili baterije, ki bi bile že ob nakupu stare. Imamo najkrajšo možno nabavno pot – tudi to je zagotovilo, da so pri nas baterije vedno sveže.

Naj še odgovorimo na vprašanje, če je pametno kupovati baterije za slušne aparate na zalogo. SEVEDA, saj v ob nakupu večje količine v AUDIO BM nudimo velike količinske popuste. Večji nakup priporočamo tudi zaradi prihranka časa in udobja, ker ni potrebno na vsakih nekaj tednov misliti na nakup novih baterij.

PREBERITE ŠE:

BATERIJE ZA SLUŠNE APARATE
ZAKAJ JE BATERIJE ZA SLUŠNE APARATE VEDNO PAMETNO NAROČITI PREKO AUDIO BM SPLETNE TRGOVINE

SPLETNA TRGOVINA – BATERIJE ZA SLUŠNE APARATE:

https://www.audiobm.si/trgovina/kategorija-izdelka/baterije-za-slusne-aparate/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Znakovni-jezik-dojencek-ucenje-znakovnega-jezika-Roman-Demir-AUDIO-BM-BLOG

KAKO NAUČITI DOJENČKA OSNOVNIH KRETENJ ZNAKOVNEGA JEZIKA?

4 Maj 2023 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje, Zanimivosti

To je vprašanje, s katerim se zadnje čase precej ukvarjam. Moja hčerka je stara 10 mesecev (december 2022) in je pravkar v fazi oponašanja. Ko pokažem jezik, ga pokaže ona, ko rečem tata, ona ponovi za menoj itd. Kot mladi starši se veliko posvečamo dojenčkovi prehrani, kobacanju, hoji, vozičkom, sedežem in ostali opremi. Ne smemo pa pozabiti na otrokov razvoj na drugih področjih – na intelektualni in jezikovni razvoj.

Moja starša sta gluha in sem odraščal v dvojezični družini. Eden od mojih prvih spominov je, ko me je mama vprašala v znakovnem jeziku če sem žejen. Spomnim se, da sem odgovoril z da. To je eden od mojih prvih spominov in vem, da sem kot otrok že zgodaj uporabljal znakovni jezik za sporazumevanje s starši, medtem ko sem se s sestro pogovarjal v govorjenem jeziku. Zato želim, da bi tudi moj otrok imel en dodaten jezik s katerim bi se lahko sporazumeval z babico in dedkom.

Ima pa poleg tega znakovni jezik še druge prednosti za starše:

  • lažja komunikacija med vami in dojenčkom
  • večja povezanost z vašim malčkom
  • razvijanje finomotorične spretnosti

Nekateri članki na internetu trdijo, da naj bi znakovni jezik pomagal pri intelektualnem razvoju malčkov, medtem ko drugi viri trdijo da ni razlike. Materiala na to temo boste na našli na internetu precej, večinoma iz ameriške literature. Najprepoznavnejša literatura na to temo so knjigice in tečaji BabySigns, na srečo imam nekaj knjigic od moje tečajnice Majde, ki mi jih je podarila. Iskrena hvala Majda za to darilo. Zanimivo je, da so knjigice v slovenščini, kar je velika redkost, saj so tovrstne knjigice najpogosteje v angleškem jeziku. Po mojem raziskovanju po spletu so se te knjigice prodajale nekaj časa nazaj, sedaj pa jih ni več mogoče dobiti.

Kako naučiti vašega otroka osnovnih kretenj? Potrebno je biti vztrajen. Vsak dan mu ob hranjenju pokažete kretnjo za jesti, ob pitju iz stekleničke pokažete piti in tako naprej. Ne pozabite, da veš čas zraven tudi govorite. Seveda vse skupaj naj poteka skozi igro in ga nagradite z aplavzom, če otrok ponovi kretnjo za vami. Najhitreje osvojijo pa-pa, kjer zamahne z roko, ko se poslavljate. Za ostale kretnje bo pa verjetno potrebno malo več časa. Nekaj osnovnih kretenj za začetek:

  • Jesti
  • Piti
  • Lačen
  • Mleko
  • Voda
  • Še
  • Igra
  • Mama
  • Oče
  • Kakati
  • Da
  • Ne
  • Hvala
  • Prosim
  • Rad te imam

Lahko uporabljate kretnje iz slovenskega znakovnega jezika, lahko iz ameriškega znakovnega jezika, lahko pa si izmislite tudi vaše kretnje. Poanta je, da so gibi enostavni za pokazati in razumeti. Tako da, pri meni je trenutno ta projekt v teku, javljam pa napredek, ko bo kaj novega.

6 mesecev kasneje, maj 2023

Moja hčerka ima sedaj skoraj 16 mesecev in od zadnje objave je bilo kar precej napredka v kretanju. Zna pokazati, če je žejna, lačna, če se je pokakala in podobno.

Presenetilo me je, kako so otroci kot spužve in vsrkajo vse, kar jim pokažeš ali poveš. Zgodilo se je, da sem ji enkrat pokazal kretnjo za drevo, nato pa za nekaj dni pozabil na to, nakar je hčerka sama nenadoma ponovila kretnjo za drevo, ko sva gledala skozi okno.

Kretnje, ki jih moja hčerka pozna pri 16 mesecih:

  • Mama
  • Teta
  • Piti
  • Jesti
  • Še
  • Ne (njena najljubša kretnja)
  • Nimam
  • Hvala
  • Tiho
  • Kuža (druga najljubša kretnja)
  • Slon
  • Prašič
  • Gos
  • Petelin
  • Krava
  • Zajček
  • Pikapolonica
  • Ptica
  • Mleko
  • Piškot
  • Spati
  • Kakati
  • Knjiga
  • Luna
  • Zvezde
  • Luč
  • Drevo
  • Avto

Mogoče sem katero izpustil, ampak mislim da je to to. Ali je znakovni jezik za dojenčke koristen? Po mojih izkušnjah vsekakor je. Pomaga premostiti tisto obdobje, preden otroci usvojijo govor in olajša marsikatero stvar staršem, še posebej pri hrani, ali pa če je potrebno menjati plenico. Veliko je tu pomagala babica, ki je gluha in se je s hčerko pogovarjala v znakovnem jeziku. Jaz in žena pa sva hčerki ponavljala vse kretnje skozi učenje novih besed. Pomembno je, da pri vsaki besedi pokažemo na to stvar (npr. drevo), izgovorimo besedo in hkrati pokažemo kretnjo.

Ne vem, ali naša metoda poučevanja sovpada s klasično metodo poučevanja znakovnega jezika dojenčkom. Verjamem, da je ponavljanje velik del osvajanja kretenj. V pomoč pa so nam knjižice s sličicami na katerih vadimo. Menim, da se tudi metoda poučevanja prilagodi glede na otroka. Vsak otrok ima svoj tempo in svoj način učenja. Pri moji hčerki so najbolj vžgale knjigice. Z menoj in mamo kretnje rada kaže, medtem bo v večji skupini ljudi kazala kretnje le, če se bo počutila sproščeno. Pomembno je, da otroka ne silimo s tem oz. pretiravamo.

Pomembno je, da kretnje povezujete z igro, pesmico ali neko zanimivo aktivnostjo. Kretnjo za »tiho«, sem jo naučil tako, da sva se igrala skrivalnice in sva se skrila pred mamo in dala kazalec na usta in rekel »pssst«. Tako se potem kretnja večkrat ponavlja skozi igro, da otrok razume, da je ta pojem povezan s to kretnjo.

Skozi kretanje tudi razvija govor. Zna izgovoriti »hvala oz. Po njeno »hvava«, za pse rečev »ov, ov« in tako nekako osvaja izgovorjavo. Poleg tega tudi opisujem zvoke v okolici. Ko zaslišimo čivkanje ptičkov, ji rečem: »to so ptički, kako pokažemo ptička?« in potem pokaže kretnjo. Čimveč povezovanja govora in kretenj.

Mislim, da ima znakovni jezik za dojenčke velik potencial pri osvajanju govora in razvoju otroka nasploh. Če ima kdo podobne izkušnje, bom vesel vaših komentarjev (facebook.com/znakovnijezik.si).

Spremljajte objave na: znakovnijezik.si in facebook.com/znakovnijezik.si za tečaje znakovnega jezika in ostale zanimivosti.

Če vas znakovni jezik zanima in ne veste kje bi začeli, lahko začnete s spletnim tečajem enoročne abecede.

Enoročna abeceda je temelj slovenskega znakovnega jezika. V tem kratkem tečaju se boste naučili črkovati abecedo, delali boste vaje razumevanja in kako se predstavimo v slovenskem znakovnem jeziku.

SPLETNI TEČAJ – ENOROČNA ABECEDA

znakovnijezik.si/challenges

Roman Demir

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Pravocasna-oskrba-s-polzevim-vsadkom-ali-slusnimi-aparati-audio-bm-svetovanje

KO SE ZLATO OKNO PRILOŽNOSTI ZAPRE

18 Apr 2023 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Slušni aparati, Svetovanje, Zanimivosti

POSLUŠAJTE PRISPEVEK

POSLEDICE PREPOZNO VSTAVLJENEGA POLŽEVEGA VSADKA – VELJA TUDI ZA PREPOZNO OSKRBO S SLUŠNIMI APARATI

Izvleček

Govor, jezik in komunikacija predstavljajo osnovne pogoje za otrokov vstop v družbo. Njihov razvoj poteka po določenem zaporedju in v določenem časovnem obdobju. Pri gluhih je zaradi odsotnosti slušnih dražljajev usvajanje govora in jezika oteženo. Eden izmed pripomočkov, ki so pri tem lahko v pomoč, je polžev vsadek ali slušni aparat. Ključnega pomena je, da je polžev vsadek vstavljen dovolj zgodaj, saj se le v tem primeru govor uporabnikov približa stopnji govora slišečih vrstnikov. Obstajajo namreč t. i. zlata okna priložnosti. To so obdobja, ko otrok najbolje in najuspešneje usvoji določeno funkcijo. To zlato okno priložnosti je pri otrocih z izgubo sluha omejeno na zgodnje otroštvo.

Ključne besede

Gluhota, polžev vsadek, govor, jezik, komunikacija

Uvod

Približno 75 milijonov ljudi na svetu je gluhih, kar pomeni, da zvoka ne zaznavajo po avditivni poti. Skozi zgodovino so se oblikovali različni pripomočki, ki naj bi gluhim pomagali čim bolj celovito zaznavati svet in se vključevati vanj. V zadnjih desetletjih pa se je zgodil bistveni preskok na tem področju. Razvoj polževega vsadka je veliko gluhim omogočil poslušanje in optimalen govorno-jezikovni razvoj, ki je primerljiv s slišečimi vrstniki. Ker vstavitev polževega vsadka v Sloveniji poteka v zadnjih 20 letih, je bil otrokom nekaterih generacij vstavljen sorazmerno pozno, tudi še po dopolnjenem sedmem letu starosti. Katere posledice to prinaša za razvoj govora, jezika in komunikacije ter kakšen je pri tem pomen t. i. zlatih oken priložnosti, bova ugotavljali v zadnjem delu prispevka.

Pomen sluha

Sluh nam omogoča komunikacijo, socializacijo, učenje, delo in sprostitev. Pomemben je za ohranjanje osebne varnosti; omogoča, na primer, da se varno znajdemo v prometu (Šereg Bahar, 2019). Je izjemnega pomena pri uravnavanju glasu in artikulacije, ima pomembno vlogo pri sporazumevanju, razumevanju in pri produkciji govora (Battelino idr., 2017). Sluh ima bistveni pomen že v najzgodnejšem obdobju posameznikovega razvoja. Je osnova za govor, jezik in za poslušanje ter ima pomemben vpliv na govorno-jezikovni razvoj človeka, ki se začne s poslušanjem (Hosta, 2017).

Izguba sluha

Izguba sluha je delna ali popolna nezmožnost slišati zvok in zaznavati slušne dražljaje na enem ali obeh ušesih (Battelino et al., 2017). Glede na čas nastanka pa je izguba sluha lahko prelingvalna ali postlingvalna. Prelingvalna je tista, do katere pride pred razvojem govora (od rojstva do nekje štirih let), postlingvalna pa tista, do katere pride v obdobju, ko je govor že razvit (Hernja idr., 2010). Pomen pravočasne vstavitve polževega vsadka je ključen zlasti pri prelingvalnu, tj. ko govor še ni usvojen.

Polžev vsadek

Polžev vsadek je elektronska naprava, sestavljena iz notranjega dela ali implanta in zunanjega dela ali govornega procesorja. Deluje tako, da zaobide poškodovan oz. nedelujoč del notranjega ušesa ter prenese zvočni signal neposredno do slušnega živca. Ta signale pošlje naprej do možganov, ti pa zaznajo in interpretirajo signale kot zvok in polžev vsadek tako delno povrne sluh (Cochlear implants, 2019).

Izbira ustreznega kandidata za vstavitev polževega vsadka

Treba se je zavedati, da polžev vsadek ni primeren za vse gluhe in naglušne posameznike. Da je nekdo ustrezen kandidat za implantacijo polževega vsadka, mora izpolnjevati določene pogoje.

Otorinolaringolog lahko osebi predpiše polžev vsadek, kadar je izguba sluha po Fowler-Sabine ocenjena nad 96 % in kadar slušni aparat ne zagotavlja več zadovoljivega sporazumevanja. Nujno je, da ima potencialni kandidat ohranjen slušni živec in višjeležečo slušno pot. Pomembno je tudi, da je oseba v dobrem zdravstvenem stanju, saj se tako zmanjšajo dejavniki tveganja operacije pod splošno anestezijo (Pajk, 2015). Zelo pomembno je, da je oseba motivirana za rehabilitacijo in da se zaveda, da je zaznavanje zvoka s polževim vsadkom precej drugačno kot s slušnim aparatom ali z normalnim sluhom (Cohlear implants, 2019). Polžev vsadek je primeren za otroke in odrasle (Batelino idr., 2017).

Vpliv izgube sluha na govor

Sluh predstavlja predispozicijo za razvoj govora. Hočevar Boltežar v Battelino idr. (2017) pojasnjuje, da kontrola govora poteka po trojni povratni zanki ter da je poleg kinestetične in proprioceptivne najpomembnejša prav slušna kontrola. Gluha oseba pa svojega govora ne more nadzorovati s sluhom, kar se odraža v kakovosti njenega glasu in artikulacije.

Začetek govornega razvoja pri gluhih je enak kot pri slišečih otrocih, vendar se opazi razlika pri ritmičnosti, melodičnosti in pri obsegu ponavljanja zlogov (Hočevar Boltežar v Battelino idr., 2017). Pri gluhih otrocih je opaziti manj govornih aktivnosti (Košir, 1999) kot pri slišečih, govorne faze gluhih otrok se podaljšajo, dlje časa se izražajo z eno besedo, preden preidejo na dvobesedne povedi. Težje usvajajo abstraktne pojme, tudi besedišče usvajajo počasneje (Hernja idr., 2010).

Govor oseb, ki se spoprijemajo z izgubo sluha že od rojstva, daje vtis hipernazalnosti, pogosto ni primerne glasnosti oz. se glasnost nenormalno spreminja. Po navadi sta prisotna tudi monotonost govora, lomljenje glasu, velikokrat imajo višje glasove, pojavljajo se tudi nihanja višine glasu. Artikulacija je pri gluhih opazno manj natančna, akustične značilnosti samoglasnikov so si podobne, posledično je njihov govor slabše razumljiv (Hočevar Boltežar v Battelino idr., 2017).

Vpliv vstavitve polževega vsadka na govor

Tudi za razvoj govora, jezika in komunikacije velja, da obstaja obdobje, ki je ključnega pomena za njihov razvoj, to pa je pomembno tudi za čas vstavitve polževega vsadka. Najboljše rezultate pri razvoju govora in jezika dosegajo tisti posamezniki, ki so polžev vsadek dobili čim bolj zgodaj in živijo v spodbudnem okolju. Vstavitev polževega vsadka gluhim omogoča, da pridobijo sposobnost zvočnega zaznavanja. Omogoča tudi nadzor glasu in govora po slušni poti, izboljšajo se govorno dihanje, fonacija in artikulacija ter usklajenost teh elementov pri produkciji govora. Hočevar Boltežar v Battelino idr. (2017) poudarja tudi, da se s polževim vsadkom izboljša kakovost glasu, tako da se glasnost in višina stabilizirata, tudi artikulacija postane natančnejša, govor pa tako postane razumljivejši.

Pomen zgodnje vstavitve polževega vsadka

Že Stajnkova je leta 1964 opozarjala na pomen zgodnje rehabilitacije, ki se po njenem mnenju mora odviti že pri treh letih. Danes pa do tega posega le redko pride tako pozno, kajti slušni aparat otroci običajno dobijo okoli šestega meseca starosti, polžev vsadek pa do prvega leta (Božič, 2014). Hernja s sodelavci (2002) poudarja, da je nadvse pomembno, da izkoristimo kritično obdobje za razvoj poslušanja in da polžev vsadek vstavimo najpozneje do drugega leta starosti. Hernja (2012) dodaja, da sta bistvena cilja rehabilitacije tudi uspešna socialna vključenost otrok s polževim vsadkom v domačem okolju in uspešno šolanje v njem. Da bi bil ta cilj dosežen, pa mora biti polžev vsadek pravočasno vstavljen, saj bo le tako prišlo do razvoja govora, ki bo dovolj razumljiv za uspešno komunikacijo z vrstniki. Če namreč to obdobje zamudimo, ustrezne kakovosti glasu in govora ne bomo nikoli dosegli. Artikulacija bo v tem primeru manj natančna, samoglasniki si bodo zelo podobni po akustičnih značilnostih, opazna pa bo tudi razlika glede ritmičnosti in melodičnosti (Hočevar Boltežar v Battelino et al., 2017).

Zlato okno priložnosti

Zlato okno priložnosti je zelo pomembno za ustrezen razvoj otroka na različnih področjih, tudi na govornem in jezikovnem. Elizabeth Kilbey (2016) pojasnjuje, da se v obdobju zlatega okna priložnosti izoblikujejo temelji otrokovega nadaljnjega življenja. Med drugim v tem obdobju pride do skokovitega razvoja govora, jezika in komunikacije ter sposobnosti, ključnih za šolanje. Gre za časovno omejeno priložnost, da nekaj naredimo oziroma se nečesa naučimo. Če torej ponujeno priložnost izkoristimo prav v tem obdobju (zlatem oknu priložnosti), bo otrok usvojil govor in jezik, v nasprotnem primeru pa se okno zapre in tega ni več mogoče nadomestiti.

  • Pomen zlatega okna pri razvoju govora

Strokovnjaki (Kibley, 2016; Leonidas 2013; Zafrana, 2001) so se leta in leta ukvarjali z vprašanjem, ali je pomembno govor usvojiti v nekem določenem obdobju ali pa kritičnega obdobja za to ni. Vsi so ugotovili, da je zlato okno priložnosti pri usvajanju govora in jezika ključnega pomena in da ga ne smemo zamuditi. Nekateri pravijo, da je ključnih prvih pet let (Kilbey, 2016), nekateri ga omejujejo na prva tri (Zafrana, 2001), spet drugi pa samo na eno leto (Leonidas, 2013). Vsi (Kibley, 2016; Leonidas, 2013; Zafrana, 2001) pa so si edini, da je prvo leto najpomembnejše in da mora do razvoja govora ter jezika priti v obdobju zgodnjega otroštva.

Zafrana (2001) še posebej poudarja pomen kritičnega obdobja. Navaja, da če je zlato okno priložnosti zamujeno, je pozneje zelo težko ali celo nemogoče, da se povezave v možganih na novo vzpostavijo. S tem pa ni ogrožen le otrokov govorni, ampak kar celoten kognitivni razvoj.

  • Posledice na področju govora, jezika in komunikacije

Ko se zlato okno priložnosti enkrat zapre, ostane zaprto in poti nazaj ni več. Tako ostane govor oseb, ki so ga začele usvajati prepozno, slabše razumljiv, obseg besednjaka je skromnejši, opazna so odstopanja v glasu, melodiji, tempu in v ritmu govora, spremenjen je tudi glas, govor je hipernazalen. Ker je govor predispozicija za razvoj jezikovnega sistema, imajo te osebe velike težave s stavčno strukturo, njihove povedi so slovnično nepravilne, pisni sestavki pa so pogosto nerazumljivi (Hočevar Boltežar v Batellino et al., 2017).

Zaključek

Polžev vsadek, ki ga v Sloveniji usposobljeni strokovnjaki uspešno vstavljajo dobrih 20 let, vsekakor predstavlja pomemben prispevek na področju dela z gluhimi otroki. Z uspešno implantacijo v čim bolj zgodnjem obdobju (okoli prvega leta) ter z redno in s kakovostno logopedsko in surdopedagoško terapijo lahko gluhorojeni otrok napreduje v razvoju govora in jezika ter še pred vstopom v osnovno šolo dohiti vrstnike. Če je polžev vsadek vstavljen prepozno, pa tega primanjkljaja nikoli ne moremo nadomestiti. Vzrok za to tiči v kritičnem obdobju za usvajanje določenih spretnosti, ki pa je za govor omejeno na prvih nekaj let življenja. Zlato okno priložnosti se po koncu zgodnjega otroštva zapre, govor »zamudnikov« pa bistveno odstopa od tipičnega razvoja. Posledice so seveda vidne tudi na področjih jezika, komunikacije, akademskih veščin in socialnih stikov. Sklenemo lahko, da je pomen zgodnje implantacije in izkoristka zlatega okna res izjemnega pomena za otrokov celostni, zlati pa govorno-jezikovni razvoj.

Zgoraj zapisano velja tudi za pravočasno oskrbo s slušnimi aparati.

Viri in literatura

Battelino, S. et al. (2017). Avdiometrija, vestibulometrija in avdiološka elektroakustika v vsakdanji praksi: učbenik za tečajnike avdiometrije in vestibulometrije, avdiološke elektroakustike, logopede, študente splošne in dentalne medicine, specializante otorinolaringologije, klinične logopedije in nevrologije ter specializante medicine dela, prometa in športa. Ljubljana: Katedra za otorinolaringologijo Medicinske fakultete: Univerzitetni klinični center, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Avdiovestibulološki center.

Battelino, S. (2012). Motnje sluha. Rehabilitacija (Ljubljana), letnik 11, št. 1. Pridobljeno s https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AL9427FQ

Božič, M. (2014). Slušni aparati. V S. Batellino (ur.), Avdiometrija, vestibulometrija in avdiološka elektroakustika v vsakdanji praksi: učbenik za tečajnike avdiometrije in vestibulometrije, avdiološke elektroakustike, defektologije, študente splošne in dentalne medicine, specialitente otorinolaringologije in nevrologije ter specializante medicine dela, primeta in športa (str. 103–109). Ljubljana: Katedra za otorinolaringologijo Medicinske fakultete: Univerzitetni klinični center, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Avdiovestibuloški center.

Filipčič, T. (b. d.). Razvoj ravnotežja pri gluhih in naglušnih. Pridobljeno 3. 12. 2019 s http://www.pef.uni-lj.si/didaktikasv/zaposleni/OPP/SENZORNE_MOTNJE/CLANKI/Filipcic_Ravnotezje_gluhi.pdf

Hernja, N. (2002). Cilj rehabilitacije otrok s polževim vsadkom. V N. Hernja (ur.), Zbornik referatov 2. slovenskega posveta o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom (str. 91–94). Maribor: Center za sluh in govor Maribor.

Hernja, N., Werdonig, A., Brumec, M., Groegl, S., Ropert, D. in Varžič, I. (2010). Priročnik za delo z gluhimi in naglušnimi otroki. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.

Hernja, N. (2012). Rehabilitacija gluhih in naglušnih včeraj, danes in jutri. V N. Skamlič (ur.), Zbornik referatov simpozija Naših 50 let. Maribor: Center za sluh in govor Maribor.

Hosta, K. (2017). Izbira slušnega pripomočka pri težko naglušnem otroku (magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno 4. 12. 2019 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/5635/1/Kristina_Hosta_Magistrsko_delo.pdf

Kilbey, E. (2016). A child’s first five years are a golden window of opportunity. Pridobljeno 15. 1. 2020 s https://www.mumsnet.com/Talk/guest_posts/2603124-Guest-post-A-childs-first-five-years-are-a-golden-window-of-opportunity

Košir, S. (1999). Sluh, naglušnost in gluhost. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Leonidas, L. L. (2013). »Golden window« to have a happier, smarter child. Pridobljeno 15. 1. 2020, s https://opinion.inquirer.net/63987/golden-window-to-have-a-happier-smarter-child

Pajk, D. (2015). Polžev vsadek: ko slušni aparat ni več dovolj. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Pridobljeno 3. 12. 2019 s http://zveza-gns.si/wp-content/uploads/2014/02/Polzev-vsadek-zlozenka-za-net.pdf

Šereg Bahar, M. (2019). Zakaj je sluh tako pomembno čutilo. Pridobljeno 3. 12. 2019 s http://www.doktor24.si/revija-doktor/zdravniki-pisejo/746-zakaj-je-sluh-tako-pomembno-cutilo

Zafrana, M. (2001). Preeschool Education: Golden Ade of Humanity (Part 1). Pridobljeno 4. 12. 2019 s http://www.yogamag.net/archives/2001/cmay01/golden1.shtml

Cohlear implants. (2019). Pridobljeno 3. 12. 2019 s https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/cochlear-implants/about/pac-20385021

AVTORICI:

Jana Bojovič in Maja Cigüt, študentki 4. letnika logopedije in surdopedagogike
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Tinitus-Zvonenje-v-usesih-dr-Branka-Geczy-AUDIO-BM-slusni-aparati-svetovanje

TINITUS, ZVONENJE V GLAVI

17 Apr 2023 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje, Zanimivosti

POSLUŠAJTE PRISPEVEK

Zvoki, ki jih slišijo le naša ušesa.

Zvonjenje (po latinsko tinnitus), šumenje, brenčanje, škripanje, cviljenje ali žvižganje v ušesih spravlja v obup veliko ljudi. Predvsem starejše, a tudi čedalje več mlajših. Polovica tistih, ki imajo tinitus, ima tudi okvaro sluha, od 20 do 40 odstotkov pa jih je še preobčutljivih za glasne zvoke iz okolja. Zanimivo, več tinitusa zaznavajo v državah z višjim standardom in razvitejšim zdravstvenim sistemom.

Ti čudni zvoki, ki nastajajo v glavi, so lahko stalni ali se pojavljajo občasno. Včasih se oglaša več šumov hkrati, lahko jih zaznavajo samo v enem, v obeh ušesih hkrati ali pa preprosto zvenijo v glavi,« pravi mag. Branka Geczy, dr. med., specialistka otorinolaringologije, avdiologinja, akupunkturologinja, posebej specializirana za zdravljenje šumenja v ušesih (tinitusa), naglušnosti in vrtoglavice. Zaposlena je v samoplačniški ambulanti za ORL in akupunkturo Zdravstvenega zavoda Zdravje v Ljubljani.

Čeprav ne gre za smrtno nevarno motnjo, je ta hrup v ušesih za večino, ki imajo tinitus, hudo neprijeten in lahko močno zmanjša kakovost življenja. Nekateri zaradi bučanja v ušesih, kar je najbolj moteče zvečer, ko bi radi zaspali, razmišljajo celo o samomoru.

Branka-Geczy-dr-med-specialistka-otorinolaringologije-avdiologinja-in-akupunkturologinja-audio-bm-2
Branka Geczy, dr. med., specialistka otorinolaringologije, avdiologinja in akupunkturologinja, razvija tehnike, s katerimi s pacientovim sodelovanjem zmanjša jakost tinitusa za polovico ali celo na deset odstotkov, da postane nemoteč. FOTO: Leon Vidic

Hrup škoduje

»Če komu kdaj v ušesih zvoni, to še ne pomeni, da gre za trajni tinitus. Če brnenje mine že naslednje jutro, ko se človek dobro naspi, ni treba k zdravniku. Je pa vsekakor opozorilo o preseženi ravni hrupa, ki ga lahko še poslušamo in prenašamo brez trajnih posledic. Če traja tinitus nekaj tednov ali se celo stopnjuje, je treba najprej obiskati svojega zdravnika, ki napiše napotnico za otorinolaringologa,« nadaljuje mag. Geczy in takoj omeni, da so zvonjenju v ušesih najbolj podvrženi delavci v kovinski, tekstilni, lesni industriji ali gradbeništvu, ki so dolga leta izpostavljeni čezmernemu hrupu, npr. delavci, ki delajo v kamnolomu, pa tisti, ki delajo z glasnimi motornimi žagami, kot tudi profesionalni glasbeniki ali npr. osebe, ki delajo s strelnim orožjem. »Skratka, hrup brez zaščite lahko trajno okvari sluh in povzroči še zvonjenje v ušesih!«

Zato naša sogovornica meni, da bi se morali vsi, predvsem pa mladi, ki obiskujejo klube, kjer je glasba praviloma preveč naglas, ali pa imajo kar naprej slušalke s preglasno muziko na ušesih, zavedati, da si tem lahko poslabšajo sluh in povzročijo tudi zvonjenje v ušesih.

Izogibajmo se stresu

»Naj še poudarim, da zvonjenje v ušesih lahko povzroči tudi stres oziroma preobremenjenost z delom. Ko se takšen človek sprosti in spočije, navadno mine tudi zvonjenje v ušesih,« poudari strokovnjakinja in dodaja, da tudi ušesom prija sproščujoč sprehod v tišini narave. Pri daljšem stresu pa lahko nastane kronični tinitus, v tem primeru je pot do ozdravitve, žal, daljša. Hkrati ne razume, zakaj imajo številna slovenska kopališča, kinodvorane in lokali ves čas tako zelo glasno glasbo, da se ljudje niti pogovarjati ne morejo. »Preveliko glasnost bi morali v imenu zdravih ušes prepovedati in spoštovati predpisano zakonodajo,« pravi.

Kaj še povzroči tinitus

»Če je vzrok za zvonjenje v ušesu ušesno maslo, ga bodo zdravniki odstranili z izpiranjem; če gre za okužbo v ušesu, bodo predpisali antibiotik; če se izkaže, da povzroča težave tumor, bodo seveda bolnika operirali, če je tinutus posledica tako imenovanega sindroma čeljustnega sklepa, bodo bolnika napotili k maksilofacialnemu kirurgu in ortodontu.« Če se osredotočimo na bolj otorinolaringološke vzroke zvonjenja v ušesih, je tinitus lahko tudi posledica sprememb v zunanjem, srednjem ali notranjem ušesu ter v slušnem živcu in slušnih poteh. »Sem spadajo prirojene spremembe v sluhovodih, tujki v sluhovodu, vnetja ali zoženi sluhovodi; kot posledica sprememb v srednjem ušesu, kot so bolezensko spremenjeni bobniči, luknje v bobniču, tekočina v srednjem ušesu, zarastline ali kostenenje koščic ali vezivnih struktur (otoskleroza); zaradi bolezni in poškodb notranjega ušesa (polžka) in/ali slušnega živca, npr. tumorja slušnega živca.

Vzrok za zvonjenje v ušesih so lahko še motnje prekrvavitve notranjega ušesa, previsok krvni tlak, slabokrvnost, nevrološke bolezni, vaskularne bolezni, stanja po možganskih kapeh, tumorji osrednjega živčevja, revmatološke bolezni, pa tudi motnje v delovanju ščitnice. Zvonjenje v ušesih je lahko tudi simptom težav v vratu ali čeljusti, pogosto kot posledica poškodbe vratne hrbtenice ali glave, operacij in protetične obravnave pri zobozdravniku.« Da bi ugotovili, ali je vzrok za tinitus bolezen, ki jo je mogoče pozdraviti, bo bolnika splošni zdravnik poslal na pregled k različnim specialistom.

Vzrok

Tistim, ki pridejo k specialistu, natančno pregledajo ušesa, nos, žrelo in grlo. »Pri šumenju v ušesih preverimo tudi, ali bolniki sicer dobro slišijo in ali nimajo morda motenj ravnotežja.« Prizna, da je iskanje vzroka za tinitus pogosto neuspešno. Obstajajo pa načini, ki pomagajo bolnikom prenašati zvonjenje. Marsikomu odleže, če posluša nežno glasbo z zvoki narave, predvsem ko gre spat.

Zdravila ni

Pri kroničnem tinitusu učinkovitega zdravila ni. »Mnogim pomagajo zdravila za širjenje žil, a ne vsem. Pri sumu na sistemski vnetni proces predpišemo kratkotrajno terapijo s kortikosteroidi. Tudi operativne terapije ni. V fazi izrazitih težav pride v poštev začasna uporaba antidepresivov in pomirjeval, a le za kratek čas. Če obstaja sočasna naglušnost, je priporočljiv slušni aparat, ki tudi pri osebah, ki nimajo večje okvare sluha, lahko prekrije (maskira) šum. Obstajajo tudi aparati, ki imajo vgrajene programe z različnimi zvoki in glasbo, ki delno prekrivajo tinitus.« Nekaterim pomaga tudi prehrana, ki izboljša krvni pretok v telesu, torej tudi v ušesih. To pa je prehrana z malo nasičenih maščob in holesterola. Torej je treba namesto mastnih jedi (mastno in ocvrto meso, mlečni izdelki s 3,5 odstotka maščobe itd.) jesti veliko sadja in zelenjave, kar je tudi sicer priporočljivo pri marsikateri zdravstveni tegobi. Raziskave so tudi pokazale, da velikemu deležu ljudi z zvonjenjem v ušesih primanjkuje vitamina B12, ki ga recimo vegetarijanci s hrano ne dobijo dovolj.

Nasvet iz prve roke

Tistim, ki imajo tinitus, svetuje, da se naučijo z njim živeti. Naj ga vzamejo za svojega, čim več hodijo v družbo, naj se ukvarjajo s športom in se veliko sprehajajo v naravi. Naj bodo tudi čim aktivnejši. Obenem pa naj s pomočjo strokovnjakov raziščejo psihološko ozadje problema ter se spoprimejo z njim. »Ko so ljudje s tinitusom doma, naj poslušajo glasbo. Nežna glasba z zvoki narave, predvsem šumenjem vode, preusmeri pozornost poslušalca z nadležnega šuma, privaja možgane na izločevanje nekoristnih zvočnih signalov in obenem prija duši. Če glasbe ne marajo, naj bo njihova kulisa govorjenje na radiu ali televiziji, saj se v tišini tinitus bolj sliši. Pomembno pri tem pa je, da poslušamo vsebino, ki nas pomirja in sprošča.« Dnevne novice, meni, niso ustrezna »maskirajoča vsebina«.

Še druge metode

Pri iskanju vzrokov za nastanek motečega tinitusa je po natančni diagnostični obravnavi in izključitvi organskega ozadja za tinitus bistvenega pomena psihosomatska obravnava bolnika, ki vključuje poglobljen pogovor s kliničnim psihologom in psihiatrom ter psihoterapevtsko obravnavo. Koristne podporne metode so terapevtske masaže, akupunktura, medicinska hipnoza, vadba joge, meditacija, taj či in podobno. »Pri psihosomatskem ozadju tinitusa je uspešen le multidisciplinaren pristop tima strokovnjakov, ki bodo prizadetim aktivno pomagali prepoznati in ozavestiti pogosto potlačeno psihološko travmo in nerešen življenjski problem ter se nato skupaj osredotočili na njihovo odpravljanje. S tem bo tinitus sčasoma postal manj moteč in ne bo več nenehno opozarjal na nerešen psihološki konflikt,« sklene mag. Branka Geczy, dr. med.

Povzetek

Oba spola sta enako prizadeta. Čeprav je šumenje v ušesih pogostejše pri starejših osebah, ki imajo okvaro sluha, se lahko pojavi pri kateri koli starosti, tudi v otroštvu. Po raziskavah pa je najbolj moteč prav v skupini delovno aktivne populacije s praktično normalnim sluhom. Raziskave kažejo tudi, da tinitus enako prizadene tako moške kot ženske.

Tinitus ni bolezen, ampak bolezenski znak, ki ga lahko povzročijo različne bolezni in stanja. Nastane lahko zaradi obolenja ušes, pri izpostavljenosti hrupu, starostni naglušnosti, nenadni izgubi sluha, vnetjih, poškodbah, otosklerozi, Menierovi bolezni … Pojavi se lahko tudi zaradi bolezni srca in ožilja, bolezni presnove ter pri nekaterih sistemskih, nevroloških, psihiatričnih boleznih, stresu, poškodbah glave in vratu. Povzročajo ga tudi nekatera zdravila in toksične snovi.

Mag. Branka Geczy, dr. med.: »Tinitus lahko zmanjšamo z zvočno terapijo, s poslušanjem pomirjujoče glasbe ali zvokov iz narave, kot so žuborenje vode, šumenje gozda, veter, petje ptičkov ali čričkov. Te melodije omogočijo prekrivanje neprijetnega šuma.«

Tekst: Neva Železnik

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Slusni-aparati-AUDIO-BM-Diamant-BTC-Ljubljana-Soncna-elektrarna-Ikea-Kristalna-palaca

AUDIO BM BTC DIAMANT ZAGNAL SONČNO ELEKTRARNO

29 Mar 2023 AUDIO BM, Članki, Dogodki, Nekategorizirano, Novosti

V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena obnovljivih virov energije in zato pospešeno iščemo načine za zmanjšanje naše odvisnosti od fosilnih goriv. Ena od poti do tega je vsekakor tudi vgradnja sončnih elektrarn, ki so vse bolj priljubljene tako med posamezniki kot tudi med podjetji.

Eno takšnih podjetij, ki se zaveda pomena trajnostnega razvoja in podpira obnovljive vire energije, je tudi naše podjetje AUDIO BM. Konec marca je na poslovni stavbi Diamant v Ljubljani, pričela z delovanjem sončna elektrarna, ki je bila nameščena z investicijo slušnih centrov AUDIO BM in ostalimi solastniki poslovnih prostorov v stavbi.

Elektrarna ima moč več kot 100 kW in bo pokrila večino potreb po električni energiji za našo stavbo. Zgrajena je zelo diskretno, na strehi stavbe in s tal niti ni vidna očem. Paneli so narejeni iz silicija, ki pretvarja sončno energijo v električno energijo. Električna energija, ki jo proizvajajo paneli, se nato preko posebnega pretvornika pretvori v uporabno električno energijo, ki se uporablja za napajanje stavbe.

Slusni-aparati-AUDIO-BM-Diamant-BTC-Ljubljana-Soncna-elektrarna-Franci-Urankar-direktor-AUDIO-BM-centri
Franci Urankar, direktor AUDIO BM slušnih centrov: “Ponosen sem na sodelovanje vseh lastnikov v stavbi DIAMANT, da smo uspeli izpeljati projekt izgradnje lastne sončne elektrarne.
Sončna elektrarna se s tal ne opazi.
V ozadju Kristalna palača. Ste vedeli, da je tudi na njej nameščena sončna elektrarna? Kje? Stranici od pritličja do najvišjega nadstropja so pravzaprav sončni paneli.

S sončno elektrarno na Diamantu občutno zmanjšujemo našo odvisnost od fosilnih goriv, kar pomeni manjše emisije toplogrednih plinov in manjši vpliv na okolje. Poleg tega pa nam omogoča, da pridobivamo električno energijo iz obnovljivih virov kar na lastnem objektu. Ker sončna elektrarna proizvaja električno energijo na kraju samem, zmanjšuje potrebo po transportu energije iz oddaljenih elektrarn. To zmanjšuje stroške in poveča zanesljivost.

Sončna elektrarna na Diamantu ni samo okolju prijazna, ampak tudi gospodarno učinkovita. Prej smo morali za energijo, ki smo jo porabili za našo stavbo, plačevati visoke račune za električno energijo, zdaj pa je ta strošek znatno zmanjšan. Tudi zaradi racionalnosti v našem poslovanju lahko našim strankam omogočamo najvišje standarde oskrbe za dostopno ceno.

Z namestitvijo sončne elektrarne dokazujemo, da lahko podjetja, ki delujemo v različnih panogah sodelujemo na področju varovanja okolja in podpremo trajnostno usmerjen pristop k poslovanju.

Franci Urankar
Direktor AUDIO BM
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Jaka-Pondelek-Moday-33-zascita-sluha-audio-bm-slusni-centri

ODGOVORNO DO SLUHA, JAKA PONDELEK – DJ MONDAY

29 Mar 2023 AUDIO BM, Članki, Nekategorizirano, Sluh, Svetovanje, Zaščita sluha

Jaka Pondelek – DJ Monday / Dj Jaka100 / Faunovo popoldne Divje najstniške zabave in iskanje večne mladosti me, po receptu »dolge noči, kratki dnevi«, pred 20 leti pripeljejo do moje prve rezidence DJ-a v takrat priljubljenem ljubljanskem lokalu.

Stalni stik z glasbo, odkrivanje glasbenih arhivov, mala merica skušnjave po nastopanju ter čudovita lastnost biti »ljudski človek« mi omogočijo, da to postane moj poklic. Recimo raje poslanstvo, je bolj romantično. Odkrivam funk, disco, všeč so mi elektronika in kitare ter muzike drugih kultur in narodov. Glasba igra povsod. Vedno vse slišim in ovrednotim. Cenim pravo selekcijo, fino zaporedje. Toliko bolj, če je v harmoniji z dobro tehnično izvedbo, pa naj gre za rock koncert ali DJ set.

Jaka-Pondelek-Moday-Radio-Terminal-zascita-sluha-audio-bm-slusni-centri
Jaka Pondelek, Radio Terminal (slišen v digitalnem omrežju DAB+)

V svojih DJ nastopih stremim k načelu, da je glasba za ljudi. Biti mora primerna času, prostoru, dogodku in občinstvu. Pa naj gre za klubsko zabavo ali background špil. Pomembno mi je, da čutim, kaj je ljudem good. Da ropota, ko je to potrebno ali pa jih samo nežno boža na bolj umirjenih dogodkih. S publiko tako odkrivamo nekaj novega in redko slišanega ali pa se prepuščamo klasičnemu zabavnemu repertoarju.

Zaradi stalnega stika z glasbo in glasnostjo le-te, sem se po priporočilih kolegov odločil obiskati AUDIO BM slušni center, ter si po meri izdelati čepke za ušesa za zaščito sluha pred hrupom. Pa naj gre za moje profesionalno glasbeno udejstvovanje ali pa obisk koncerta. V podjetju, so mi naredili test sluha, ulili odtis mojega ušesa in po meri izdelali profesionalne čepke za varovanje sluha namenjene izrecno mojim karakteristikam in potrebam.

Priporočam AUDIO BM slušni center vsem, ki se redno izpostavljajo glasnemu okolju zaradi svojega dela ali hobija, kot je na primer DJanje ali obiskovanje koncertov. Moje izkušnje s tem podjetjem so zelo pozitivne, saj so mi omogočili izdelavo čepkov za ušesa po meri, ki so popolnoma prilagojeni mojim potrebam in karakteristikam. Poleg tega so mi naredili tudi test sluha in mi svetovali glede najboljše izbire profesionalnih čepkov za varovanje sluha. Z njihovo pomočjo lahko sedaj delam in brez skrbi uživam v glasbi, ker vem, da moj sluh ni ogrožen. Zato toplo priporočam AUDIO BM d.o.o. slušni center vsem, ki cenijo svoj sluh in se želijo učinkovito zaščititi pred glasnim hrupom.

Jaka Pondelek

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Reha-Center-Sluh-Imam-Polzev-vsadek-Kaj-sedaj-Obvescamo-audiobm-slusni-aparati

SPLETNI SEMINAR “IMAM POLŽEV VSADEK, KAJ ZDAJ?”

19 Mar 2023 AUDIO BM, Dogodki, Nekategorizirano, Svetovanje

Slušni centri AUDIO BM delimo vabilo na zanimiv spletni seminar.

Vabimo vas na SPLETNI SEMINAR z naslovom  »Imam polžev vsadek, kaj zdaj?« v sredo, 29. marca 2023, ob 17. uri. 

Strokovnjaki in uporabniki bodo delili svoje znanje in izkušnje s polževim vsadkom. 

Odgovarjali bodo tako na specifična kot splošna vprašanja, ki se porajajo po implantaciji polževega vsadka. 

Na spletnem seminarju bodo sodelovali:

  • Martina Curk, po poklicu logopedinja in surdopedagoginja, zaposlena kot mobilna učiteljica za DSP na OŠ Kozare Nova Gorica, ki je od novembra 2022 tudi uporabnica kohlearnega implantata ali polževega vsadka; tako z osebnega kot profesionalnega vidika nam bo predstavila svojo izkušnjo po prejemu vsadka.
  • izr. prof. dr. Janez Rebol, dr. med., specialist otorinolaringologije, namestnik predstojnika Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo, kjer dela že več kot 30 let.
  • Anita Kastelic, specialistka klinične logopedije, skoraj 30 let zaposlena na Kliniki za ORL in CFK UKC Ljubljana v avdiološki ambulanti. Ukvarja se z diagnostiko in začetno rehabilitacijo sluha pri otrocih,  z obravnavo gluhih in naglušnih odraslih, pogosto pa tudi z diagnostiko in poznejšo obravnavo oseb s polževim vsadkom.
  • Simona Drev, inž. mikrobiologije, uporabnica polževega vsadka, podjetnica in predvsem oseba, ki nas navdihuje s svojim odnosom do življenja kljub težkim preizkušnjam. 

  

Dogodek bo povezovala Darja Pajk, dipl. delovna terapevtka, članica mednarodnega odbora naglušnih pri EFHOH-u in članica odbora Mednarodne akcijske skupnosti za polžev vsadek (CIICA),  predstavnica uporabnikov polževih vsadkov v mednarodni skupini Living guidelines of CI pri organizaciji Adults hearing. Deluje kot podporna oseba uporabnikov pri družbi MEd el za Slovenijo. Prav tako je dejavna v Sloveniji, kjer že vrsto let deluje na področju ozaveščanja javnosti o polževih vsadkih, tudi v smislu podpore in svetovanja.  

Na seminar se lahko prijavite tukaj.  

Prijave zbiramo do vključno torka, 28. 3. 2023. 

Udeležba na seminarju je brezplačna. 

Vljudno vabljeni. 

Ekipa RehaCentra Sluh 

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 … 5 6 7 8 9

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1823 ocen
×
js_loader