Vsekakor so to skrb vzbujajoča dejstva, saj so številne raziskave in znanstvene študije, izvedene v zadnjih letih, pokazale, da so ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, v boljši psihofizični kondiciji, podvrženi so manjšemu tveganju za kognitivni upad in demenco, manj so utrujeni, kakovost njihovega življenja pa je na splošno višja. Tisti, ki ob izgubi ne poskrbijo za svoj sluh, torej ne uporabijo ustreznih slušnih pripomočkov, pa so bolj podvrženi depresiji in psihozam ter imajo tudi krajšo življenjsko dobo.
Različne raziskave po Evropi in ZDA so tudi dokazale razliko med naglušnimi, ki uporabljajo slušne aparate, in tistimi, ki jih ne, tudi v smislu ekonomskega blagostanja. Tisti, ki poskrbijo za svoj sluh, imajo višje dohodke, manj verjetno je, da bodo brezposelni ali da se bodo odločili za predčasno upokojitev, v nasprotju s tistimi, ki za sluh niso mogli ali niso želeli ustrezno poskrbeti. V Sloveniji lahko vsakdo, ki ima okvarjen sluh v govornem območju, pridobi slušni aparat, ki ga financira ZZZS.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v svetovnem merilu strošek neprepoznane in nezdravljene okvare sluha za gospodarstvo skoraj 750 milijard dolarjev, kar na ravni EU znaša 178 milijard evrov letno. Obstaja pregovor, ki pravi: »Kar se prihrani, je zasluženo,« vendar pri sluhu majhna vlaganja v preprečevanje in zdravljenje izgube sluha vodijo do večjih prihrankov.
Treba je sprejeti ukrepe za preprečevanje nezdravljene izgube sluha. »TO JE DOBRA NALOŽBA,« pravi generalni sekretar EHIMA Soeren Hougaard.
Ker je marsikje v Evropi treba pregled sluha neposredno plačati, v številnih evropskih državah 3. marca potekajo akcije testiranja sluha in svetovanja vsem, ki menijo, da slabše slišijo, saj sta prav profesionalni pregled in preskrba z ustreznimi pripomočki izjemnega pomena. Svetovni dan sluha je namenjen ozaveščanju in spodbujanju razmišljanja o ustreznih strategijah na področju javnega zdravja, ki bi pripomogle k zmanjšanju razširjenosti izgube sluha.
Pri teh prizadevanjih bi po mnenju WHO morali sodelovati tako agencije za javno zdravje, organizacije različnih socialnih storitev in izobraževalne ustanove kot tudi civilna združenja oseb z okvaro sluha. Zavedati se je treba, da število oseb z okvaro sluha narašča, saj se populacija stara, in da brezbrižen odnos do skrbi za sluh povzroča tudi finančno škodo.
Pomembno je, da so ljudje ozaveščeni, kaj je izguba sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku. Kajti če izgube sluha ne obravnavamo, lahko to močno vpliva na vsakdanje življenje ljudi. In prav zato je pomembno, da se ljudje zavedajo in ustrezno ukrepajo, če zaznajo izgubo sluha, saj bodo tako imeli boljši nadzor nad svojim zdravjem, kakovost življenja pa se bo približala ravni pred izgubo sluha.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha (gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe) na državni ravni, vanjo pa je vključenih 13 društev gluhih in naglušnih po vsej Sloveniji. Zveza društev gluhih in naglušnih se z izvajanjem posebnih socialnih programov, ki vključujejo predavanja, okrogle mize, informiranje, ozaveščanje širše javnosti, svetovanje, pomoč posamezniku in drugo za okoli 5300 aktivnih članov, aktivno vključuje v preprečevanje izgube sluha ter promociji za njeno zdravljenje in rehabilitacijo.
Tudi AUDIO BM slušni centri vsak dan skrbimo za čim večjo osveščenost pomena varovanja sluha in s ponudbo raznovrstnih tehničnih pripomočkov zagotavljamo boljši sluh – in boljše življenje.