Že v mladosti moramo zaščititi svoj sluh

Izgubo sluha je izjemno težko prepoznati in se pogosto zazna šele, ko se pojavijo težave v razumevanju sogovornikov. Pa vendar bi lahko težave vsaj deloma zmanjšali z dobrimi preventivnimi programi in ozaveščanjem javnosti.

Dandanes nas neprestano obdajajo različni zvoki, ki so lahko za naš sluh močno škodljivi. Hrup je lahko eden od vzrokov, ki povzročajo okvaro sluha (naglušnost). Dolgotrajna izpostavljenost hrupu, na delovnem mestu ali doma, na koncertih oziroma tudi pri glasnem poslušanju glasbe preko slušalk lahko vodi do naglušnosti. Običajno do naglušnosti pride počasi in večinoma nepopravljiva. Okvaro sluha lahko povzroči nenaden ali kratkotrajen pok, na primer pok petarde, je povedal Franci Urankar iz podjetja AUDIO BM.

Na koncertu stran od zvočnika

Že v najstniških letih bi se morali zavedati, da se lahko dolgotrajno izpostavljenost hrupu povzroči nepopravljive poškodbe sluha, kar se lahko v izrazitejši meri pokaže šele z leti. »Ne glede na leta imejmo do svojega sluha primeren odnos in gane obremenjujmo po nepotrebnem s preglasnim poslušanjem glasbe prek slušalk. Prav tako je pametno, da na koncertu ne stojimo blizu zvočnika oziroma da si v takšnih primerih namestimo v ušesa čepke, ki sluh varujejo pred premočnim hrupom,« nadaljuje pogovor Urankar in ki ob tem tudi opomni, da ima družba do naglušnosti še vedno predsodke. »Žal večini ljudi sprejeti naglušnost predstavlja težavo, kaj šele misel, da bi uporabljali slušni aparat. V spominu imajo morda izvedbe slušnih aparatov, kot so bile nekoč. Morda je prisoten tudi strah, da bo slušni aparat šumel, piskal ali jih kako drugače motil.«

Pestra izbira slušnih aparatov

Vendar so strah in do neke mere tudi predsodki odveč. Razvoj slušnih aparatov je zadnja leta zagotovilo, da je v sedanjem času velika sodobnih slušnih aparatov, ki ponujajo več zadovoljstva, kot je bilo mogoče še pred nekaj leti. Piskanje je preteklost in jasnost zvoka (tudi v hrupu) je znatno povečana. »Prav tako so slušni aparati v sedanjem času izredno diskretni. Namesto sramu pred njimi jih lahko ponosno pokažemo in se seveda tudi pohvalimo, kako nam ti mali čudežni pripomočki močno popravijo kakovost življenja. Ponovno vzpostavijo most do ljudi, »pove sogovornik in tudi svetuje: »Ko postane jasno, da izgubljate sluh, je pomembno čim prej poiskati strokovno pomoč. Za izgubo sluha, ki izvira iz notranjega ušesa, kar je najpogostejši vzrok izgube sluha, je najustreznejša rešitev slušni aparat.« Zaradi različnih predsodkov v družbi pa je žal tistih, ki so pripravljeni nositi slušni aparat, še vedno zelo malo oziroma se zanj odločijo šele takrat, ko naglušnost že znatno poslabša kakovost življenja tako bližnjih kot naglušnega, ki se posledično umika v osamo.

V mladosti moramo zaščititi sluh

Je moj sluh res tako slab

Ob vsaki motnji, ki se zdi neobičajna, čeprav ni zelo huda, je smiselno obiskati zdravnika, saj okvara sluha vpliva na razumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij, zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo ter kakovost življenja. Včasih so ljudje v dilemi, ali je z njihovim sluhom res tako slabo, da bi bilo treba obiskati zdravnika, in se na specialistični ORL-pregled niti ne naročijo. »Pri nas, v slušnih centrih AUDIO BM, lahko kadar koli opravi informativno in brezplačno preverjanje sluha (napotnica ni potrebna). Rezultat stanja sluha je prestavljen v obliki pražnega tonskega avdiograma. Če se ugotovi, da s sluhom ni vse tako, kot bi moralo biti, je potreben celovit ORL-pregled, ki ga opravi specialist otorinolaringolog, »pove Urankar. »Uporabo slušnih aparatov priporočamo, čim se opazi, da je pri osebi moten socialni kontakt. Zanimivo je, da na naglušnost pogosto prej opozarjajo drugi, kot pa se tega zave oseba sama. Uho oziroma naglušna oseba z leti pozabi poslušati.« Vendar mora vsak organ opravljati svojo funkcijo, če želimo, da je v kondiciji. Uho, ki je v primeru naglušnosti prikrajšano za zvoke, zato deluje »le napol«.

(Pre)pozna oskrba s slušnimi aparati večinoma pomeni slabše razumevanje govora, kot če se naglušna oseba za slušni aparat odloči pravočasno. Po dolgih letih naglušnosti se oseba zelo odvadi poslušanja marsikaterih zvokov »Po prejemu slušnega aparata se seveda spet sliši tudi vse pozabljeno. Bolj so lahko moteči stranski zvoki, ker jih uho preprosto že dolgo ni vrč navajeno poslušati. Prav tako je težje ponovno doseči odlično razumevanje govora, še posebno v hrupnih okoljih,« še pove sogovornik.

Seveda pa je od posameznika odvisno kako hitro se bo navadil na slušni aparat. »Če je oseba že od prej uporabnik slušnih aparatov, je zamenjava lahko urejena praktično takoj. Kdor prvič izbira slušne aparate, lahko testira različne izvedbe in običajno potrebuje tudi več prilagoditev in svetovanja,« pove sogovornik iz podjetja AUDIO BM, kjer uporabnikom ponujajo preizkušanje katere koli izvedbe in tehnologije povsem brezplačno. Edini v svetu imajo v ponudbi tudi slušne aparate, ki so lahko kasneje nadgradljivi (unitron flex:upgrade), zato je strah, da slušni aparat kasneje ne bo kos zahtevnejšim potrebam ali željam, povsem odveč. Kljub vsemu pa ne moremo zanemariti dejstva, da je privajanje na nove zvoke odvisno od več dejavnikov. V splošnem pa velja, da čim daljša je naglušnost, tem dlje traja. »Tako tudi privajanje, saj se mora oseba ponovno privaditi poslušanje že pozabljenih zvokov. Opazno je tudi, da so rezultati v doseganje razumevanja govora pri ljudeh, ki so se dolgo odrekali slušnih aparatov, nekoliko slabši. Sodobni slušni aparati so pri privajanju na nove zvoke zelo v pomoč, saj samodejno prilagajajo delovanje, ki je primerno stopnji privajenosti na zvoke.«

Vir: DNEVNIK, tiskana izdaja dne 22. 2. 2016, www.dnevnik.si

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Iskanje

+
Google ocena
4.9
Na podlagi 1707 ocen
×
js_loader