9 NAJPOGOSTEJŠIH VPRAŠANJ PRED NAKUPOM SLUŠNIH APARATOV
- Ali so slušni aparati udobni za nošenje in ali se dobro prilegajo?
- 2. Bo slušni aparat opazen drugim? Kako diskreten je lahko?
- Kakšna je kakovost zvoka in koliko mi bo aparat dejansko izboljšal sluh?
- Koliko stanejo slušni aparati in ali so na voljo možnosti financiranja?
- Kako je z vzdrževanjem in kakšna je življenjska doba slušnih aparatov?
- Ali se slušni aparati lahko prilagodijo različnim stopnjam izgube sluha?
- Kakšne dodatne funkcije imajo lahko slušni aparati (Bluetooth, zmanjšanje hrupa itd.)?
- Ali bo treba aparate pogosto prilagajati in nastavljati?
- Kako nošenje slušnih aparatov vpliva na vsakdanje življenje?
1. Ali so slušni aparati udobni za nošenje in ali se dobro prilegajo?
Sodobni slušni aparati so oblikovani z mislijo na udobje – običajno so lahki in ergonomsko zasnovani, da omogočajo celodnevno uporabo.
Ključna je pravilna nastavitev in prileganje, ki jo izvede strokovnjak (slušni akustik) na podlagi odtisa vašega ušesa. Ob pravilno prilagojenem aparatu ne bi smeli čutiti bolečin ali močnega neugodja; rahla občutljivost je lahko prisotna v začetnih dneh, vendar aparati ne smejo povzročati bolečine – v takem primeru je potrebna prilagoditev pri slušnem akustiku.
Nekateri tipi aparatov (npr. tisti s slušalko v sluhovodu – RIC in odprtimi kupolami) zmanjšajo občutek “zamašenega ušesa” in jih mnogi uporabniki lažje sprejmejo v začetku. Pomembno je tudi postopno navajanje – priporočljivo je, da na začetku nosite aparat nekaj ur na dan in čas nošenja postopoma podaljšujete, da se sluh in možgani prilagodijo novim zvokom.
2. Bo slušni aparat opazen drugim? Kako diskreten je lahko?
Mnoge ljudi skrbi, ali bo slušni aparat viden okolici. Dejstvo je, da so sodobni slušni aparati zelo diskretni.
Na voljo so različni slogi: od miniaaturnih (RIC) do nekoliko večjih zaušesnih modelov (BTE), do zelo majhnih modelov, ki sedijo globoko v sluhovodu (CIC). Tudi drugi vušesni modeli (ITC, ITE) so oblikovani tako, da so kar se da neopazni – ohišja so običajno v barvi kože. Če imate večjo izgubo sluha, bodo morda potrebni nekoliko večji, zaušesni aparati, vendar so tudi ti danes precej elegantni.
Najmanjši aparati niso vedno najboljša izbira za vse – zelo drobni modeli lahko uporabniku povzročajo več izzivov, saj so zahtevnejši za vstavljanje in upravljanje, pogosto ne vključujejo vseh naprednih funkcij večjih aparatov in uporabljajo manjše baterije s krajšo življenjsko dobo. Pri izbiri je pomembno uravnotežiti željo po neopaznosti z vašimi slušnimi potrebami in ročnimi spretnostmi.
3. Kakšna je kakovost zvoka in koliko mi bo aparat dejansko izboljšal sluh?
Slušni aparati znatno izboljšajo slišnost zvokov in razumljivost govora, še posebej v tišjih pogojih in pri pogovorih iz bližine.
Digitalna tehnologija je v zadnjih letih močno napredovala – sodobni aparati prilagajajo ojačenje zvoka točno tistim frekvencam, kjer imate izgubo sluha, obenem pa filtrirajo neželeni hrup, kar prispeva k bolj naravni slušni izkušnji. V praksi to pomeni, da boste slišali zvoke (npr. petje ptic, zvok smernikov v avtomobilu, šepet), ki jih prej morda niste zaznali, in lažje boste sledili pogovorom, tudi po telefonu in v zmernem hrupu.
Pomembno je imeti realna pričakovanja: slušni aparati ne morejo povrniti sluha na popolnoma normalno raven. Še vedno boste v zelo hrupnih okoljih morda težje razumeli govor, saj aparati (zlasti osnovnejši modeli) ojačajo vse zvoke, tudi nekaj okoljskega hrupa. Velik plus je, da naprednejši aparati vključujejo algoritme za zmanjševanje šuma in usmerjanje mikrofona, s čimer se razmerje med govorom in hrupom izboljša v vašo korist. Upoštevajte tudi, da za prilagoditev na nov zvok potrebuje čas – sprva se vam bodo nekateri zvoki zdeli preglasni ali nenaravni, a možgani se običajno v nekaj tednih privadijo na izboljšan sluh.
Kakovost zvoka se s pravilno nastavljenim aparatom in rednimi prilagoditvami (če so potrebne) sčasoma optimizira, tako da bo vaš sluh z aparatom kar najboljši možen, četudi morda ne popoln, kot je bil pred izgubo sluha.
4. Koliko stanejo slušni aparati in ali so na voljo možnosti financiranja?
Kakovostni modeli v AUDIO BM se gibljejo v rangu od nič do dva tisoč evrov na kos.
Povprečna cena v svetu znaša kar okoli 2.300 € na eno uho, običajni razpon pa je nekje med približno 1.000 € in 4.000 € za posamezen aparat, odvisno od njegovih lastnosti in zmogljivosti. Najzmogljivejši aparati za najtežje izgube sluha lahko stanejo tudi blizu 5.000–6.000 € na kos (v ZDA).
V Sloveniji osnovne (standardne) modele v celoti pokrije obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS), medtem ko je za nadstandardne oziroma tehnološko naprednejše modele potrebno doplačilo razlike do polne cene aparata. Drugod (npr. v ZDA) velik del zavarovanj stroškov slušnih aparatov ne pokriva, zato se uporabniki pogosto poslužujejo obročnega odplačevanja ali posebnih finančnih programov.
Pri dobaviteljih povprašajtete o možnostih financiranja. V AUDIO BM omogočamo številne možnosti obročnega plačevanja.
Pred nakupom preverite tudi, ali imate možnost preizkusnega obdobja (pri nekaterih ponudnikih 30–60 dni), v katerem lahko aparat vrnete, če vam ne ustreza. V AUDIO BM zagotavljamo preizkusno dobo do treh mesecev.
5. Kako je z vzdrževanjem in kakšna je življenjska doba slušnih aparatov?
Slušni aparati so elektronske naprave, zato je ustrezno vzdrževanje pomembno za njihovo dolgoročno stabilno delovanje.
Vsakodnevno je treba očistiti aparat morebitnega ušesnega masla in vlage – običajno s priloženo mehko ščetko ali krpico – ter ga čez noč shraniti na suhem mestu (nekateri uporabljajo posebno sušilno napravo, ali ga enostavno postavijo v polnilnik). Če aparat uporablja klasične baterije, boste baterije menjavali na 5–7 dni (odvisno od modela in uporabe); pri novejših polnilnih aparatih pa ga vsak večer postavite na polnilec, podobno kot mobilni telefon.
Priporočljivo je aparate vsaj enkrat letno strokovno očistiti in preveriti pri slušnem akustiku – nabiranje ušesnega masla, vlaga, prah in znoj lahko namreč vplivajo na delovanje. Ob rednem čiščenju doma (po navodilih proizvajalca) in skrbni uporabi lahko znatno podaljšate življenjsko dobo.
Življenjska doba slušnih aparatov je v Sloveniji 6 let. To dobo je določil ZZZS. V garancijskem roku (pogosto 2 leti) proizvajalec krije okvare, zato je dobro ob nakupu aparata preveriti tudi možnosti podaljšanega garancije. V AUDIO BM jo lahko s paketom Varnost premium podaljšate na 5 let in ob tem dobite še številne druge ugodnosti (popuste na potrošne materiale, na dodatne naprave …).
6. Ali se slušni aparati lahko prilagodijo različnim stopnjam izgube sluha?
Da. Slušni aparati imajo različne modele in moči ojačanja, zato se praviloma za vsako stopnjo izgube sluha najde ustrezna rešitev.
Pri blažjih do zmernih izgubah sluha se pogosto lahko uporabljajo manjši zaušesni aparati (RIC), ki so diskretni in vseeno nudijo dovolj ojačitve. Za težje izgube sluha (npr. huda naglušnost) pa se pogosteje priporočajo močnejši zaušesni aparati (BTE), ki imajo večji zvočnik in baterijo ter lahko pokrijejo večji obseg izgube sluha.
Pomembno je, da pred odločitvijo opravite temeljito testiranje sluha in slušnih aparatov. Na podlagi vaših rezultatov bo slušni akustik izbral in programiral aparat točno za vašo izgubo sluha – naprava se nastavi na frekvence in jakosti, ki jih potrebujete. Sodobni digitalni aparati omogočajo veliko prilagoditev: slušni akustik lahko nastavi različne programe (npr. za tiho sobo, za hrupno restavracijo, za poslušanje glasbe), ki ustrezajo vašemu profilu izgube sluha.
Če se vam sluh sčasoma spremeni, se lahko aparat naknadno preprogramira ali prilagodi (v določenih mejah) na novo stanje, ne da bi bilo treba kupiti takoj novega. Skratka, prilagodljivost je velika – ključno je sodelovanje s strokovnjakom, da izberete pravi tip aparata glede na vašo izgubo sluha in življenjski slog in da je ta pravilno nastavljen.
7. Kakšne dodatne funkcije imajo lahko slušni aparati (Bluetooth, zmanjšanje hrupa itd.)?
Moderni slušni aparati so postali pravi “pametni” pripomočki z vrsto dodatnih funkcij, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo.
Ena najpomembnejših je samodejno zmanjševanje hrupa v ozadju – aparat s pomočjo digitalnega procesiranja prepozna stalne šume (npr. brnenje ventilatorja) in jih zaduši, da lažje slišite govor. Skupaj s tem delujejo tudi usmerjeni mikrofoni, ki se osredotočijo na zvok od spredaj (ali tisti, na katerega se želite osredotočiti) in s tem še dodatno izboljšajo razumljivost govora v hrupnih okoljih.
Večina sodobnih modelov ponuja Bluetooth povezljivost, kar pomeni, da lahko slušni aparat brezžično povežete s telefonom, tablico, televizijo ali računalnikom – zvok (klici, glasba, TV oddaja) se bo pretakal neposredno v vaš aparat kot v brezžične slušalke. To je izjemno uporabno za telefonske pogovore in multimedijo.
Napredne funkcije vključujejo tudi samodejno odpravljanje akustičnega povratnega vpliva (feedbacka ), da aparat ne žvižga ali piska, ko ga imate v ušesu. Posebni algoritmi lahko zmanjšujejo tudi šum vetra pri uporabi na prostem, kar je koristno za aktivne uporabnike (npr. med kolesarjenjem ali sprehodom). Kar zadeva upravljanje, danes ni več potrebe po miniaturnih gumbih na aparatu – večino slušnih aparatov lahko uravnavate prek mobilne aplikacije ali daljinskega upravljalnika. Prek aplikacije na telefonu lahko recimo prilagodite glasnost, preklapljate med programi poslušanja, nekateri aparati celo omogočajo fin osebni EQ nastavitev.
Polnilne baterije so še ena praktična lastnost novodobnih aparatov – namesto menjave baterij vsakih nekaj dni, preprosto čez noč aparate odložite v polnilno postajo in zjutraj so pripravljeni za uporabo.
Dodatne funkcije, ki jih ponujajo določeni modeli, vključujejo še združljivost s slušnimi pripomočki za tv/konference, maskiranje tinitusa (predvajanje blagih zvokov za omilitev šumenja v ušesih) in sprotno sledenje podatkov (nekateri aparati lahko beležijo podatke o uporabi, nivojih hrupa itd., kar pomaga pri nastavitvah).
Pri izbiri aparata razmislite, katere od teh funkcij so vam pomembne za vaš življenjski slog – vsaka dodatna funkcija lahko namreč vpliva na ceno in včasih na porabo baterije, a mnogim uporabnikom prinaša veliko dodatne vrednosti v vsakodnevni uporabi.
8. Ali bo treba slušne aparate pogosto prilagajati in nastavljati?
Prva nastavitev slušnega aparata (ob nakupu) je najbolj pomembna – takrat slušni akustik na podlagi vašega testa sluha programira aparat na ustrezno ojačanje po frekvencah.
Po začetni nastavitvi je običajno potrebnih nekaj kontrolnih obiskov v prvih tednih ali mesecih, da se aparat fino uglasi. Ko začnete uporabljati aparat v različnih okoljih, lahko ugotovite, da bi vam določene nastavitve (glasnost, ravnovesje tonov, občutljivost na hrup) morda bolj ustrezale drugače – strokovnjak vam bo te nastavitve prilagodil. Mnogi aparati imajo več programov, ki se lahko avtomatsko ali ročno preklapljajo (npr. program za tihe prostore, program za hrupno okolje, za glasbo itd.), in te programe se lahko ob prvem nastavljanju konfigurira glede na vaše potrebe.
Obdobje privajanja: v prvih nekaj mesecih uporabe je povsem normalno, da se opravijo 2–3 prilagoditve, kjer slušnemu akustiku poveste, kaj vam ustreza in kaj ne. Kasneje, ko ste z nastavitvami zadovoljni, ni potrebno pogosto prilagajanje, razen po potrebi ob letnih kontrolnih pregledih.
Upoštevajte, da imajo sodobni aparati tudi možnost uporabniških nastavitev preko aplikacije – uporabnik lahko sam nastavi npr. izenačevalnik zvoka ali shrani svoje nastavitve za določene situacije, kar zmanjša potrebo po obiskih pri akustiku. Skratka, po začetnem obdobju uglaševanja aparata so nadaljnje prilagoditve občasne in po potrebi – vsekakor pa je dobro vedeti, da nastavitve niso enkratne in da je sodelovanje z vašim slušnim centrom ključno za optimalno izkušnjo.
Večina dobaviteljev ponuja podporo in servis vsaj v garancijskem obdobju, mnogi tudi kasneje, zato izkoristite te možnosti za vzdrževanje optimalnih nastavitev. V AUDIO BM imate zagotovljene brezplačne prilagoditve slušnih aparatov v njihovi celotni življenjski dobi.
9. Kako nošenje slušnih aparatov vpliva na vsakdanje življenje?
Nošenje slušnega aparata je za večino ljudi pozitivna sprememba, saj bistveno izboljša komunikacijo in varnost v vsakdanjem življenju.
Seveda pa traja nekaj časa, da se navadimo. Pričakujte prilagoditveno obdobje: za razliko od očal (kjer vid takoj postane jasen) morajo pri slušnih aparatih možgani ponovno naučiti prepoznavati nekatere zvoke, ki jih morda dolgo niste slišali.
Prvih nekaj tednov lahko zveni svet precej glasno – običajni zvoki (vaš lastni glas, šum vode, hrup na cesti) se zdijo zelo poudarjeni. To je normalno in se bo s stalnim nošenjem izboljšalo, vsak dan bo zaznavanje bolj naravno, ko se vaš sluh navadi na aparate.
V vsakodnevnem življenju boste z aparatom lažje komunicirali: družinski pogovori in sestanki bodo manj naporni, saj ne boste več napenjali sluha za vsako besedo. Tudi pri telefonu je običajno lažje – če imate funkcijo Bluetooth, boste telefonski klic slišali kar v aparatu, sicer pa se boste naučili optimalno postaviti slušalko ob uho z aparatom. Pri gledanju televizije in poslušanju radia boste verjetno želeli nastaviti nižjo glasnost, ker boste bolje slišali. Slušni aparat vas bo opozoril tudi na zvoke, ki so pomembni za varnost (alarm, zvonec, sirene, avtomobilski hupali) – uporabniki pogosto povedo, da se počutijo bolj samozavestne in manj izolirane, ko spet slišijo zvoke iz okolja.
Fizično: aparati so dovolj majhni, da jih lahko nosite ves dan; paziti morate le, da jih snamete pred spanjem, tuširanjem ali plavanjem (niso vodoodporni, razen nekaterih posebnih modelov). Če nosite očala ali masko, boste morda potrebovali malo prakse, da se očala ne zapletajo z zaušesnim aparatom, vendar se to da urediti s pravilnim nameščanjem. Po začetnem privajanju večina ljudi pozabi, da nosi aparat, saj postane del njihove rutine – podobno kot zobna proteza ali očala, ga zjutraj vstavite in nosite ves dan. Psihološko lahko nošenje aparata sprva prinese nekaj zadrege, a ko občutite izboljšanje sluha, običajno ta zadrega mine.
Pomembno je vedeti, da slušni aparati izboljšujejo kakovost življenja: uporabniki poročajo o manjši utrujenosti zaradi poslušanja, večji vključenosti v pogovore in družabne aktivnosti ter celo o boljšem počutju, saj jih ne skrbi več toliko, da bi kaj pomembnega preslišali.
Če imate dvome, se pogovorite z ljudmi, ki že uporabljajo slušne aparate – večina jih pove, da si želi, da bi se za uporabo odločili že prej, saj pozitivni vplivi na vsakdanje življenje odtehtajo začetne izzive privajanja.
