21. SEPTEMBER, SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE BOLEZNI

Mesec september v svetu obeležujemo kot svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. septembra pa obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. V tem obdobju posamezniki in organizacije širom po svetu izvajajo aktivnosti z namenom večje osveščenosti in destigmatizacije na področju demence pri Alzheimerjevi bolezni in vseh drugih oblik demenc.

Demenca ni del običajnega staranja, pač pa posledica bolezni možganov. O demenci govorimo takrat, ko se posameznikove kognitivne sposobnosti (sposobnost pomnjenja, razumevanja, govora, orientacije in presoje) poslabšajo do te mere, da je to moteče pri vsakdanjem življenju. Povzročijo jo različne bolezni, ki povzročajo propad možganskih celic – nevronov.

Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen. Demenca, kot posledica Alzheimerjeve bolezni predstavlja med 60% in 80% vseh primerov demenc. Prvi znaki demence pri Alzheimerjevi bolezni so težave s kratkoročnim spominom in / ali težave z orientacijo v prostoru. Demenca z Lewijevimi telesci predstavlja 15%-20% vseh demenc. Bolniki imajo simptome, ki so lahko podobni Alzheimerjevi bolezni ali Parkinsonovi bolezni, pogosto jih spremljajo tudi vidni prividi. Poznamo še vaskularne demence, ki so posledica številnih zaporednih kapeh v področju malih do srednje velikih možganskih žil, frontotemporalne demence, ki se pri bolniku izražajo kot spremembe v vedenju in osebnosti, kot neprimerno socialno vedenje, težave pri govoru …

Na nekatere dejavnike tveganja za razvoj demence lahko namreč vplivamo sami. Največ lahko naredimo z zdravim življenjskim slogom. Fizična aktivnost (tudi že hoja) lahko pomembno zmanjša tveganje za demenco. Najbolj priporočljiv je t.i. mediteranski tip prehranjevanja. Dejavnika zaščite sta tudi aktivno trajno izobraževanje ter široka socialna mreža. Svoje možgane lahko urimo z različnimi vajami za spomin in koncentracijo, učenjem tujih jezikov. Pomembno je predvsem, da smo vključeni v družbo, se v stresnem obdobju znamo sprostiti in počnemo stvari, ki jih imamo radi. Pomembno je, da smo v srednjem in poznem življenjskem obdobju še posebej pozorni na zdravstvene težave, ki predstavljajo povečano tveganje za demenco, to so: težave s sluhom, hipertenzija, diabetes, debelost, depresija… Znanstvene ugotovitve kažejo, da lahko z zdravim življenjskim slogom in uspešnim odpravljanjem naštetih zdravstvenih težav zmanjšamo tveganje za razvoj demence za 40%.

Letos obeležitev Alzheimerjeve bolezni poteka pod sloganom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno«, poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence.

Demenca je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Poznamo več vrst demence, daleč najpogostejša demenca je pri Alzheimerjevi bolezni. Demenca prinaša veliko bolezensko, socialno, telesno, čustveno in finančno breme za osebo z demenco in svojce. Zdravila, ki bi pozdravilo demenco ne poznamo. Kljub temu pa je zgodnje prepoznavanje pomembno, saj z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem lahko upočasnimo napredovanje bolezni.

S podaljševanjem življenjske dobe se veča pojavnost Alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča možganska bolezen. Ta bolezen je v svojem nastajanju zahrbtna. Razvija se počasi, enakomerno, več let, zaradi česar okolica večinoma ne prepozna tega bolezenskega stanja dokler bolezen že močno ne napreduje. Najbolj izstopajo težave s spominom. Demenca je povezana je s slabšanjem zdravstvenega stanja, z upadom kakovosti življenja tako obolelega kot svojcev, s številnimi preprekami, socialno izključenostjo, prikrajšanostjo, nerazumevanjem, nepoznavanjem, strahom, stigmo.

Z izrazom demenca opredeljujemo bolezensko stanje, ki se kaže z upadom možganskih sposobnosti in ovira vsakodnevno funkcioniranje, gre za napredujoče bolezensko stanje, z motnjo več višjih kortikalnih funkcij vključno: spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti, govornega izražanja, presoje.

Demenca je lahko posledica nevrodegenerativnih, žilnih, vnetnih ali drugih bolezni možganov, ki se pri posamezniku razvijajo postopoma. Znanih je več dejavnikov tveganja za razvoj demence, odvisni so od posameznikovega okolja, njegovega življenjskega sloga in nekaterih pridruženih bolezni.

Največji nespremenljiv dejavnik tveganja za demenco je starost. V svetu se podaljšuje življenjska doba, kar je vzrok za čedalje večje število starejših, še posebej starejših od 65 let, s starostjo pa narašča pojavnost demence. Tudi za Slovenijo velja podobno.

Vodja delovne skupine za demenco na Ministrstvu za zdravje, mag. Nadja Čobal, je na novinarski konferenci ob obeležitvi svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni, predstavila ključne vsebine iz strategije obvladovanja demence do leta 2030.

V novi strategiji na področju demence v Sloveniji, ki jo je vlada sprejela na začetku julija, je navedenih deset ciljev, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije. Med drugim izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje razvoja bolezni, zgodnjo diagnostiko in zdravljenje ter bolj učinkovito izvajanje storitev in gospodarjenja s kadrovskimi in finančnimi viri.

»Izredno pomembno je, da se osebe, ki opažajo pri sebi ali pri svojcih, težave s spominom in mišljenjem, obrnejo na zdravnika. Ta bo ocenil kognitivne sposobnosti in presodil ali gre za demenco. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje demence ima prednosti, saj gre za tekmo s časom, nezdravljenje pa vodi v hitrejše napredovanje demence,« je poudarila prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih, svetnica z NIJZ na današnji novinarski konferenci, kjer je predstavila tudi podatke v povezavi z demenco v Sloveniji, trende in dinamiko sprememb.

Janja Romih iz Ministrstva za solidarno prihodnost je poudarila, da je potrebno zagotoviti dostopnost storitev in programov socialnega varstva in prilagoditi izvajanje storitev v skladu s potrebami in zmožnostmi oseb z demenco, pri čemer je potrebno povečati število postelj in prilagojenih enot za osebe z demenco ter zagotoviti prostorske in kadrovske prilagoditve za izvajanje sodobnih konceptov dela s to ciljno skupino, dejavnost izvajalcev institucionalnega varstva pa širiti tudi v ponudbo skupnostnih oblik storitev (dnevni centri, začasne namestitve, manjše bivalne enote). Izpostavila je tudi zagotavljanje paliativne oskrbe ter izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za kakovostno in prilagojeno oskrbo oseb z demenco ter svetovanje in podporo staršem/zakonitim zastopnikom/skrbnikom oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter demenco.

Povedala je, da strategija predvideva tudi  izgradnjo treh skupnostnih centrov za osebe z demenco, ki bodo na enem mestu osebam z demenco in njihovim svojcem ponujali storitve, programe in različne druge oblike pomoči ter zagotavljali svetovanje, izobraževanje in osveščanje prebivalcev lokalnega okolja.

Kot ključne naloge Ministrstva za solidarno prihodnost pri doseganju ciljev Strategije je izpostavila širitev in modernizacijo izvajalske mreže s podeljenimi koncesijami za izvajalce institucionalnega varstva starejših ter prilagajanje konceptov dela po psihosocialnem konceptu dela, ki je usmerjen v uporabnika in njegove potrebe. Kot je še dejala, je v pripravi tudi nabor ukrepov, ki bi lahko pomagali izboljšati razpoložljivost kadra pri izvajalcih.

Med pomembnejšimi aktivnostmi Ministrstva za solidarno prihodnost je izpostavila okrepljeno sodelovanje z vsemi deležniki, tudi v lokalnih okoljih, ki lahko pomagajo pri realizaciji ciljev strategije ter poudarila pomen dobrih praks ter pridobljenih izkušenj izvedenih projektov, ki lahko prispevajo dragocene  usmeritve pri razvoju novih oblik pomoči za osebe z demenco in njihove svojce.

Več: https://www.audiobm.si/tezave-s-sluhom-upad-kognitivnih-sposobnosti-in-demenca/