IZGUBA SLUHA IMA LAHKO VEČ VZROKOV

Da človek slabše sliši velikokrat zazna sam, ko ugotavlja, kako se mora tudi pri običajnem pogovoru čedalje bolj približevati stoječemu ali sedečemu sogovorniku. V domačem okolju neredko svojci opozorijo – po navadi starejšega – člana družine, da z daljinskim upravljalnikom preveč povečuje glasnost na televizijskem ali radijskem sprejemniku.

Motnje sluha s popolno ali delno okvaro so lahko prirojene, nastanejo zaradi bolezni, kot sta mumps, meningitis, pogostih hujših vnetij, tumorjev, zdravljenja z nekaterimi zdravil, lahko so posledica poškodb, predvsem pa pretiranih zvočnih obremenitev pri delu oz. na (pre)glasnih zabavah. Ob vsem naštetem pa se naglušnost povečuje tudi s starostjo. Z leti in pešanjem organov oziroma vsega organskega sistema – biološko sicer od posameznika do posameznika različno intenzivno in odvisno od kroničnih in drugih bolezni – se stara tudi človekov lastni »slušni aparat«: zunanje, srednje in notranje uho z vsemi občutljivimi strukturam, kot so bobnič, slušne koščice, nakovalce, stremence, živčevje…

Poleg naštetega se po razlagi strokovnjakov s staranjem dogajajo še druge spremembe, ki prav tako vplivajo na sluh. S propadanjem kolagena je tudi hrustanec sluhovoda manj prožen, spremenijo se akustične lastnosti, usihajo čutnice v polžu… Neopazno in v začetku nemoteče začneta vid in sluh postopoma pešati že po tridesetem letu, v naslednjih desetletjih pa se to bistveno poveča.

PRIKRAJŠANI ZA PTIČJI ŠĊEBET

V zrelejši dobi se pešanje sluha po navadi občuti s slabšim zaznavanjem zvokov višjih frekvenc in praviloma v obeh ušesih enako. Človek vse slabše sliši različne naravne zvoke, na primer ptičje petje, šumenje vode in podobne glasove, prav tako pa tudi zvonjenje telefona, glasbo ali pogovor, še posebej kadar je v družbi sogovornikov. Strokovnjaki pričakujejo, da se bodo s staranjem in zaradi drugih razlogov, predvsem bolj hrupnega in onesnaženega okolja ljudi zaradi okvare sluha še bistveno povečale. Ob tem je še posebej pomembno opozorilo, da bodo imele težave s sluhom današnje mlade generacije zaradi pretirane rabe pogosto neustreznih prenosnih avdio naprav in izpostavljenosti škodljivim jakostim zvoka na hrupnih prizoriščih. Prehrupni dražljaji iz okolja namreč lahko povzročijo nepopravljive motnje in posledice na zapletenih notranjih slušnih poteh in trajno okvaro sluha. In ne gre le za okvare sluha, pogosta in dolgotrajna izpostavljenost pretiranemu hrupu (več kot 85 decibelov) vpliva tudi na povišanje krvnega tlaka in na različne bolezni srca in ožilja. Hrup povzroča motnje koncentracije, pozornosti, slabi delovno učinkovitost, moti dnevni počitek, spanje in povzroča druge težave.

POMOČ SODOBNE TEHNOLOGIJE

Za lajšanje težav s sluhom so danes na voljo številne možnosti, izkušeni specialisti na področju otologije pa lahko najbolje svetujejo, s katerimi medicinskimi postopki in pripomočki si človek z opešanim sluhom lahko težave odpravi ali znatno omili. Izbirati je mogoče med številnimi miniaturnimi in vse manjšimi ter skoraj neopaznimi elektroakustičnimi ojačevalci zvoka, torej slušnimi aparati in kopico drugih naprav za zaznavanje zvoka in govora, kot so polževi vsadki, vibrotaktilni in optični stimulatorji ter drugo. Večina današnjih slušnih aparatov vsebuje vse bolj posodobljeno računalniško podporo za natančno prilagajanje posamezniku. Vendar se morajo uporabniki potem še prilagajati na »močnejšo in drugačno barvo glasu«, na morda že pozabljene in potem znova oživljene zvoke v različnih okoljih, na odprtem, v zaprtih prostorih, v delovnem okolju, med različnimi prostočasnimi dejavnostmi… Pomembno pa je tudi opozoriti, da imajo uporabniki slušnih aparatov v hrupnih okoljih lahko težave z razumevanjem govora, saj je sposobnost, da se osredotočijo na govor in hkrati zanemarijo drugo, precej okrnjena. Spretnost, ki je za normalno slišeče ljudi običajna in poteka nezavedno, ljudem z okvaro sluha povzroča težave.

KAJ BO NAJBOLJ PRIMERNO

Ljudje s prizadetim sluhom imajo možnost izbirati slušne aparate med različnimi proizvajalci in vrsto pripomočkov, ki jih lahko prej tudi temeljito preizkusijo, da najdejo zase najbolj primerno rešitev. Kot opozarjajo mednarodne strokovne institucije – in je urejeno tudi pri nas-, je treba storiti vse, da ljudje ne bi bili prikrajšani za različne oblike pomoči pri izgubi sluha in tako še dodatno izpostavljeni družbeni izolaciji, depresiji in pešanju kognitivnih sposobnosti. Če si naglušna oseba ne pomaga, se poveča tudi tveganje za nastanek in razvoj demence.

Že dolgo obstaja tudi možnost vgradnje tako imenovanih polževih vsadkov (če slušni aparat ni ali ni več primerna oblika pomoči). To so majcene elektronske naprave, ki spremenijo vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovedejo električni signal v slušni živec. Vsadek prej gluhim posameznikom omogoča, da se tudi oni brez večjih slušnih težav znajdejo v svojem okolju, podobno kot človek, ki mu je sluh začel pešati. Vgradnja polževega vsadka je tako primerna za gluhe ljudi in posameznike z zelo težko zaznavno okvaro sluha in slušni aparat zanje ni primerna rešitev.

PRAVILNA NEGA UŠESA

Za ohranjanje dobrega sluha je treba vzdrževati ustrezno ušesno higieno in na pravilen način – brez vatiranih palčk ali drugih grobih posegov – nežno, po potrebi s kakovostnim pršilom, odstranjevati ušesno maslo, ki ima pomembno varovalno vlogo v sluhovodu. Verjetno je manj znano, da temeljito žvečenje hrane v ustih ni koristno samo zaradi lažje prebave v želodcu. Koristno je tudi zaradi naravnega spodbujanja izločanja ušesnega masla in ‘prezračevanja ušes. Če so težave s sluhovodom zelo nadležne, boleče in trdovratne, je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

BREZPLAČNI TEST SLUHA

Se sprašujete kako dobro še slišite? Ne oklevajte in preverite svoj sluh – brezplačno, hitro in natančno. Obiščite vam najbližji AUDIO BM slušni center.

Več o preverjanju sluha >>