KOŠNJA SLUŠNIH DLAČNIC
Sam se do kakšnega leta nazaj nisem kaj preveč spoznal na košnjo. Imel sem občutek, da košnja ni ravno nek »bau-vau« in da bom brez večjih težav kosil, ko bo to potrebno. Lani sem najel zelenico, ki leži neposredno ob naši večstanovanjski hiši in takoj svojega najemnika prosil, da pokaže mestnemu blokovskemu otroku kako se kosi. Če sem prvih nekaj metrov še nekoliko dvomil vase in se spraševal ali prav kosim, sem po parih minutah od kipečega ponosa želel po frajersko že izstaviti ven svoj levi komolec, kot pri poletni vožnji z avtom ob odprtem oknu. No, edina skrb ni bila ali mi bo uspelo, nekoliko večja skrb je bil dotičen dan, dela prosta nedelja. Pogosto sem slišal kako se ob nedeljah ne sme kositi, spet drugi so govorili, da je to njihova pravica do urejanja svoje okolice, a takrat me to niti ni zanimalo kaj preveč. Tudi iz verskih razlogov je bilo pogosto slišati, da se pač ob nedeljah ne kosi ali ne dela kaj drugega.
Med mentorstvom v košnji mi je tako najemodajalec omenil, da lahko kosim tudi ob nedeljah. Verjel sem mu na besedo in tisto nedeljo pokosil, a je to bila tudi edina nedelja, na katero sem kosil. Sosedom se tako ali drugače pač ne bi rad zameril, dober sosed je zlata vreden! Pa poglejmo kaj pravi zakonodaja na temo košnje.
Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je bila sprejeta leta 1996. V enem od členov smo naleteli tudi na uporabo kosilnic, škropilnic in žag in brali: “V I., II. in III. območju sta uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro,” – a tako je bilo nekoč!
Ta uredba od 1. januarja 2006 namreč ne velja več! Nadomestila jo je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer pa zaman iščemo tovrstna določila. Skladno z veljavno uredbo se hrupa tako ne sme povzročati med 22. in 6. uro zjutraj, pa najsi bo to med tednom, vikendi ali prazniki! Ta uredba je nad vsemi odloki občin o javnem redu in miru, ki od leta 2006 niso več veljavni, zato se nanje ne morete več sklicevati.
Koliko hrupa dejansko povzroča kosilnica?
Odgovor je odvisen od tipa kosilnice, proizvajalca, modela in končno tudi od stanja kosilnice. Splošno gledano nove kosilnice povzročajo od 80 pa vse tja do 110 dB – odvisno od modela. Bolj kot je kosilnica stara in manj kot je vzdrževana, glasnejša bo! Od vibracij zrahljani vijaki precej povišajo ropot, prav tako precej povišan ropot povzroča dotrajan dušilec. Že zaradi trajnostne dobe kosilnice je dobro, da se ta redno podmazuje, a to znatno pripomore tudi k manjšemu izhodnemu zvoku kosilnice.
Večina kosilnic, če ne kar vse, imajo kovinski pokrov znotraj katerega so rezila in ta pokrov ob visoki hitrosti vrtenja rezil resonira podobno kot cerkveni zvon. Tako lahko slabo vzdrževana in stara kosilnica lahko povzroči glasnosti do 120 dB, kar je že primerljivo z zvokom sirene rešilca. Približno tako je svoje zadnje vrtljaje pred izdihom odvrtela tudi moja stara kosilnica, a žal te glasnosti nisem izmeril in sem tako prve tedne poleg trave kosil še svoje slušne dlačice.
Zakaj ne obstajajo tišje kosilnice?
Tišje kosilnice sicer obstajajo, a so zelo redke. Nekatere električne in potisne kosilnice ne presegajo glasnosti 60 dB in potemtakem ne zahtevajo zaščito sluha ob košenju, a teh ni kaj preveč v obtoku. Pri konvencionalnih kosilnicah se problem skriva v materialu dušilcev, saj je večina kosilnic opremljena s cenenim absorbnim tipom dušilcev, ker ti ustvarjajo majhno omejitev pretoka goriva kar je odlično za končno moč motorja, a slabo za ustvarjen hrup. Proizvajalci bi načeloma lahko izdelovali tišje ali celo tihe kosilnice, a tega zaradi visokih stroškov in še to na račun nižje moči motorja, ne počno.
Tako vedno, kadar kosimo s kosilnicami, ki proizvedejo več kot 80 dB, uporabljajmo ustrezno zaščito sluha. Da s čepki med košnjo ne bi slišali nekoga, ki vas kliče ali vam nekaj govori, to zagotovo ne drži! Ravno obratno: s čepki boste prej slišali klic in lažje razumeli kaj vam govorijo. Pogosto se spomnim prijatelja Saše, ki nam je prvi začel po obisku enega od festivalov v tujini s palcem zatiskati uho na katerega nam je govoril v času zabave ali na plesišču in dejansko smo ga odlično razumeli – veliko bolje, kot če nam ne bi s palcem prikril sluhovoda.
Njegove metode smo se kasneje redno posluževali in jo širili naprej. Ob tem vse pozivam, da če še ne uporabljate zaščite na zabavah, poskusite normalno govoriti z nekom sredi plesišča in nato poskusite metodo s palcem in vprašajte sogovornika kdaj vas je bolje in več razumel. Poskusite tudi obratno, presenečeni boste!
Veliko številk je zapisanih v tem prispevku in odlično bi bilo, da še te številke znamo pravilno razumeti. Normalen govor dosega okoli 60 dB. Logaritmična formula za določanje glasnosti podvoji inteziteto na približno vsakih 10 dB. Tako je kosilnica, ki dosega obratovalno glasnost 80 dB, kar štiri krat bolj intenzivna od normalnega pogovora. Nekoliko glasnejša kosilnica, recimo z glasnostjo 90 dB, je osem krat bolj intenzivna od normalnega pogovora. Glasnost 120 dB pa je že splošno sprejeta kot meja, kjer zvok lahko že boli in tega naj bi se ne tako poredko posluževali med vojnami pri mučenju ujetnikov. Ob tem je zanimiv pogled name v prvih tednih košnje in splošno na vse ljudi, kako se prostovoljno in malomarno izpostavljamo nečemu, kar je na drugi strani bilo uporabljeno za mučenje in kjer to v kakšnem drugem režimu še vedno izvajajo.
Na naslovni sliki vidite občutljive dlačnice, ki se nahajajo v notranjem ušesu. Predstavljajte si, da so dlačnice trava na travniku – s kosilnico pa to travo kosimo. Tudi s hrupom kosilnice uničujemo naše dlačnice v notranjem ušesu. Trava zraste ponovno, poškodbe dlačnic v notranjem ušesu in s tem pridobljena izguba sluha ali tinitus, pa so žal trajne.
Ne drezajmo v osje gnezdo, naj bo zaščita sluha ob košnji kot varnostni pas v avtu, kot čelada na motorju in kot riba v vodi!