ZAKAJ UKVARJANJE Z GLASBO KORISTI MOŽGANOM IN KAKŠNA JE POVEZAVA MED SLUHOM IN DEMENCO
Glasba v nas lahko prebudi močna čustva in pomaga pri razvoju možganov. Glasba nas dvigne na noge, nariše nasmeh na obrazu in se dotakne čustev. Skratka, glasba nas osrečuje.
Aktivno ukvarjanje z glasbo, bodisi petje, bodisi igranje inštrumenta, zagotovo z razvojne perspektive pomeni eno izmed dejavnosti, ki najbolj celostno vplivajo na človeka. Glasbena dejavnost pri otrocih spodbuja psihomotorični, miselni in čustveno-socialni razvoj.
Prav tako to velja za odrasle in za starejše, saj je celo življenje pomembna aktivna skrb za ohranjanje možganov v dobri kondiciji. Torej je glasba koristna celo življenje. Da bi glasbo lahko ustvarjali in slišali, pa je neprecenljiv sluh.
Ukvarjanje z glasbo je najboljši možganski fitnes
Rezultati se odsevajo v kratkoročnih psihofizičnih spremembah na ravni možganskega delovanja, dolgotrajno ukvarjanje z glasbo pa vodi do anatomskih sprememb v človeških možganih. Aktivno ukvarjanje z glasbo glede na svoje pozitivne učinke za vsakega otroka bi moralo biti tako pomembno kot zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Že starodavne civilizacije so se tega dobro zavedale in v glasbi prepoznavale zakone delovanja vesolja, s katerimi lahko učinkujemo na posameznika, pa tudi na celotno družbo. Tako so glasbo uporabljale v zdraviteljske in tudi izobraževalne namene. V sodobni družbi se kljub številnim raziskavam, ki potrjujejo izjemno pozitivne učinke ukvarjanja z glasbo, glasbeni dejavnosti še vedno ne posveča dovolj pozornosti in časa.
Glasba je univerzalna govorica. Z njo se lahko sporazumevamo ne glede na starost, ne glede na spol, ne glede na kulturo, skratka ne glede na razlike med nami. Glasba nas povezuje in nagovarja naša čustva. Odpre vrata v čarobni svet zvokov, kjer lahko spontano izrazimo tisto, kar občutimo.
- Preko glasbe se učimo prepoznavanja in izražanja lastnih čustev in čustev drugih.
- Učimo se prilagajanja, sodelovanja, javnega nastopanja in ob tem spoprijemanja s stresom.
- Zaradi glasbe smo bolj vztrajni in samodisciplinirani.
- Glasbena dejavnost spodbuja razvoj fonoloških, bralnih, pisnih, spominskih, prostorskih, matematičnih sposobnosti in sposobnosti koncentracije.
Zagotovo se strinjate, da nam ukvarjanje z glasbo veliko da. Da bo ukvarjanje z glasbo ali zgolj poslušanje glasbe užitek, ne napor, poskrbimo za sluh. Ne izpostavljajmo ga pretiranemu hrupu in če dvomimo v svoj sluh ga čim prej preverimo.
Kako so povezani glasba, sluh in demenca?
Če poskrbimo za svoj sluh, zmanjšamo tveganje za nastanek demence. To razkrivajo številne raziskave.
Glasba ima velik pomen v človekovem življenju. Tudi pri osebah z demenco! Posredno je torej zelo pomemben tudi sluh, ki nam omogoča poslušanje glasbe in tudi vseh drugih zvokov, med katerimi je za komunikacijo najpomembnejše, da lahko dobro slišimo govor.
Raziskovalec Dan Cohen je še pred leti delal v domu za starejše. Izkušnja mu je spremenila življenje. Kaj se zgodi, ko se dementnim ljudem predvaja glasbo, ki jim je všeč? Ugotovil je, da glasba človeka lahko poveže s sedanjim in preteklim jazom, ter življenjem.
Glasbe ne moremo ločiti od čustev. Ne spodbuja le telesa. Če deluje, zajame celega človeka, različne dele možganov, ter spomine in čustva, ki jo spremljajo. Filozof Kant je glasbo imenoval poživljajoča umetnost.
Za ljudi z demenco je lahko zadnji vhod v njihov um. Deli možganov, ki skrbijo, da se spominjamo glasbe in se odzivamo nanjo, pri Alzheimerjevi bolezni in drugih vrstah demence niso prizadeti. Glasbeni spomin je med drugim jasen zaradi načina, kako glasba pride v možgane.
Glasba lahko močneje vzpodbudi več delov možganov kot drugi dražljaji. Da lahko komuniciramo in poslušamo glasbo, pa moramo slišati. Poskrbite za svoj sluh, zmanjšajte tveganje za nastanek demence in uživajte v glasbi. Obiščite najbližji AUDIO BM slušni center.
