IZGUBA SLUHA LAHKO VODI V DEMENCO

Raziskava kaže, da lahko slabšanje oziroma izguba sluha v srednjih letih viša tveganje za razvoj demence v poznejših letih.

Demenca ali bolezen sodobnega sveta, ki je je zaradi staranja prebivalstva vse več, lahko doleti prav vsakega. Gre za kronično napredujočo možgansko bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Najpogostejši vzrok zanjo je alzheimerjeva bolezen. Ta se začne neopazno: z motnjami spomina, največkrat za sveže dogodke. Počasi se začnejo pojavljati težave s pozabljivostjo in zbranostjo. Bolniki zanikajo težave, čeprav jim vedno bolj otežujejo življenje. V Sloveniji za to obliko bolezni boleha okoli 30.000 ljudi.

30.000 ljudi v Sloveniji boleha za alzheimerjevo boleznijo.

Zdravila na žalost še ni oziroma so taka, ki upočasnjujejo napredovanje in za nekaj časa izboljšajo simptome bolezni. Velja, da so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi. Da bi se izognili razvoju demence, je treba ves čas skrbeti za rekreacijo možganov. Zelo dobro je, da rešujemo križanke ali sudoku. Dobro je tudi vsako leto izbrati drug kraj za počitnikovanje, saj boste tako morali na novo načrtovati pot, spoznavali boste nove ljudi, se morda naučili tujega jezika. In plešite, tako boste poskrbeli še za fizično dejavnost. Pozabiti ne gre niti na zdrav življenjski slog.

Če ne slišite dobro, se z zdravnikom posvetujte o slušnem aparatu.

Ne zanemarite slabega sluha

Kot kaže najnovejša študija iz Tajvana, je lahko eden od dejavnikov za razvoj demence tudi gluhota. Pri pregledu 16.000 ljudi so raziskovalci ugotovili, da so imeli tisti, ki so se v starosti med 45 in 64 let začeli soočati s slabšim sluhom, večjo verjetnost za nastanek demence kot tisti, ki tovrstnih težav niso imeli.

Povezava med demenco in naglušnostjo je sicer znana že dlje. Gre za to, da lahko izguba akustičnih stimulansov pri posameznikih spodbudi nastanek demence, saj se zaradi naglušnosti pogosto začnejo odmikati od družabnega življenja in tako možganom zagotavljajo vedno manj impulzov. Hkrati so hitreje dovzetni za nastanek depresije, ki je ena od glavnih dejavnikov za nastanek demence. Če je oseba naglušna in ne uporablja slušnih aparatov, predvidevajo strokovnjaki, posamezniki na neki način tudi ne trenirajo možganov.

Zato vsem, ki začnejo opažati, da imajo težave s sluhom, svetujejo nošenje slušnega aparata. Večina se sprva sploh ne zaveda, da slabo slišijo. Eden od prvih znakov, da ne slišite, kot bi morali, je, da vas na cesti kaj preseneti, ker tega niste slišali. Ali ko se vam zdi, da ljudje okoli vas momljajo. Najhuje je, da ima še vedno veliko ljudi predsodek do nošenja slušnega aparata, zaradi slabšega vida pa nas ni prav nič sram in gremo takoj po očala. A kot piše v slikanici Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!, nam ravno ušesa omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas. Z očmi zaznamo le širino vidnega polja, z ušesi pa lahko ugotovimo, da se nekaj dogaja tudi za našim hrbtom, so zapisali.

Vir: Slovenske novice, 11. december 2019 | Piše: Aleksander Brudar
Povezava do spletne objave >>
Naslovna fotografija: Guliver/Getty images