ČE BI JAZ BIL NAGLUŠEN, BI TO ZAGOTOVO VEDEL! ALI RES?

Dlje časa trajajočih sprememb navadno ne opazimo ‘čez noč’. Čeprav se sami sebi zdimo vedno enaki, navadno drugi opažajo, da smo zrasli, se spremenili, shujšali ali se zredili. V slednjem primeru še mogoče lahko to sami hitreje opazimo, sploh če nas začno tiščati kakšne hlače, a kaj takšnega znamo (zavedno ali ne) zanikati in tako skušamo sebe in okolico prepričati drugače. Pralni stroj je kriv!

Tako navadno tudi drugi začenjajo vse bolj šepetati, tišje govoriti in momljati. In to kar naenkrat. Četudi je potrebno večkratno pozivanje teh ‘momljačev’ naj še enkrat povedo in tokrat bolj razločno, še vedno stežka razmišljamo v smeri, da je z nami nekaj narobe, saj smo ja isti kot smo bili včeraj in dan pred tem, a ne?!

Ljudje smo precej adaptivna bitja, hitro se privajamo na različne okoliščine in v veliki meri ravno zaradi tega ne opažamo dobro sprememb, ki se zgodijo v nas in pri nas samih. Če oseba na primer izgubi vid, se posledično izostrijo drugi čuti, ki bodo skušali kompenzirati izgubo vida z večjim prostorskim zavedanjem, z boljšo in natančnejšo lokalizacijo zvokov ter njihovo oddaljenostjo, z dobro parceliranim vonjem in z večjo kapaciteto geometrijske in arhitekturne imaginacije. Kadar oseba izgubi sluh, se izostrijo drugi čuti: vid dobiva novo dimenzijo, izostri se branje obraznih mimik, govorice telesa, celo branja iz ustnic se mnogi nevede naučijo. Razbiranje iz konteksta in logično sklepanje se na račun naglušnosti prav tako okrepita.

In prav zaradi počasnega, a konstantnega pojemanja sluha se prav tako počasi in konstantno krepijo drugi čuti, ki bodo na ta način skušali kompenzirati delno izgubo sluha. A potrebno je vedeti, da je krepitev drugih čutov omejena in tudi, če bi preostale štiri čute razvili do njihove polne kapacitete, bi in bo medtem sluh še vedno padal. S kompenzacijo preostalih čutov lahko v začetku naglušnosti še nekaj časa odlašamo pred slušnimi aparati, a s tem si ne delamo usluge, ravno nasprotno.

Veliko razlogov in predvsem mitov kroži o tem, zakaj pa jaz slušnega aparata ne potrebujem. V preteklih prispevkih smo se dotaknili in pod drobnogled vzeli nekaj mitov, ki so nekoč zagotovo veljali in bili resnični, a tako časi kot tehnologija, se spreminjajo vedno hitreje. Le miti, ki v teh časih nimajo več realne osnove, bodo kljub temu še dolgo krožili in počasi izginjali.