25. februar – Mednarodni dan polževega vsadka
Tehnološki napredek na področju medicine omogoča marsikomu skorajda normalno vključevanje v življenje. Ena od takšnih neverjetnih tehnoloških iznajdb je prav gotovo polžev vsadek (cohlearni implant), ki omogoča praktično gluhim osebam ponovno slišati.
Tako sedaj vsadek v svetu omogoča skoraj 600.000 osebam ponovno ali sploh prvič slišati, od tega je v Evropi več kot 150.000 uporabnikov polževega vsadka. V Sloveniji pa je bilo do leta 2014 implanitranih že več kot 300 oseb.
Polžev vsadek je elektronski vgradni slušni pripomoček, ki pravzaprav nadomesti delovanje notranjega ušesa. Zapletena naprava pretvarja zvočno valovanje iz okolice v električne impulze, ki preko zunanje enote, tako imenovanega govornega procesorja prenesejo le te v notranji del imenovan implant, ki je nameščen pod kožo tik za ušesom in čigar elektroda pošilja impulze do slušnega živca.
25 februarja leta 1957, torej pred kar 59 leti sta francoska zdravnika, André Djourno in Charles Eyriès namreč prvič spodbudila slušni živec z električnimi impulzi. 21 let kasneje, leta 1978 pa je dr. Graeme Clark izvedel prvi operativni poseg polževega vsadka. Prvi prejemnik vsadka je sluh izgubil v prometni nesreči.
Med letoma 1985 in 1986 pa je prav tako dr. Clark v bolnišnici »Royal Victorian Eye and Ear hospital« poseg prvič izvedel otrokoma starima 10 in 5 let. Prvi vsadki so bili dokaj nerodni, z procesorjem, ki se ga je nosilo okoli vratu, toda tekom dveh let je tehnologija tako močno napredovala, da je bil že leta 1998 razvit prvi muti-kanalni polžev vsadek poimenovan Esprit, kjer se je govorni procesor namestil takoj za ušesom in nošnja okoli vratu ni bila več potrebna.
Iskanje vedno boljše tehnike in rešitev nudi uporabnikom čedalje zahtevnejše poslušanje in normalizacijo pri poslušanju. Obenem se razvija tehnologija tudi v smeri udobnosti in varnosti ter seveda možnostih, da se govorni procesor uporablja tudi v vlažnih in mokrih okoljih.
Potrebno pa se je zavedati, da gre pri vstavitvi polževega vsadka za operativni poseg, da je rehabilitacija zahtevna in da zahteva od posameznikov dobro, aktivno in tudi dolgotrajno sodelovanje.
Pri otrocih je pomembna zgodnja implantacija, ki omogoča bistveno boljši govorni razvoj, normalizacijo življenja in polnopravno vključevanje v okolje. Seveda pa je rehabilitacija zahtevnejša in poteka drugače kakor pri odraslih.
Odraslim oglušelim vsadek omogoči ponovno slišati že pozabljene zvoke, veliki večini pa tudi omogoča višjo kakovost življenja kakor pred implantacijo.
Glede na staranje populacije in zahtevnost življenja ter opravljanja delovnih obveznosti bodo vsadki postajali čedalje bolj poznani in aktualni tudi med populacijo starejšo od 70 let. Sicer pa je bil v letu 2010 najstarejši uporabnik polževega vsadka g. Jack Walley s častitljivo starostjo 102 let, ki je vsadek prejel leta 1991 v starosti 83 let.
Povzamemo lahko, da je polžev vsadek naprava, ki marsikomu omogoča kvalitetnejše življenje.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha (gluhi, naglušni, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepi) na državni ravni, v katero je vključenih 13. društev gluhih in naglušnih po vsej Sloveniji.
Pripravila: Darja Pajk, podpredsednika ZDGNS, uporabnica polževega vsadka
Mladen Veršič, predsednik ZDGNS
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Drenikova 24, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 500 15 00
Faks: (01) 500 15 22
E-pošta: info@zveza-gns.si
