059 044 055

Spremljajte nas

Google iskanje...

 

Prva stran  O nas  Ponudba  SLUH  Novice  Kontakt

     

Pomen sluha

Kako deluje sluh


Naglušnost

Znaki

Vrste


Vpliv

Vzroki

Avdiogram


Tinitus


Predsodki





Zvok

Neprecenljivo, kaj nam
omogoča SLUH! 
 


Slušni aparati

Predstavitev na kratko >>


Preiskave sluha

Več o preiskavah sluha >>

Pogosta vprašanja

     
     
 

"Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi."

Helen Keller

 
     
     
     
 

Brošura o SLUHU   prvi del  /  drugi del                                Več brošur >>

sluh.si
     
     
     
     

Pomen sluha

   
 

Prvo razvito človekovo čutilo je sluh. In ker nam ta omogoča, da že v materinem trebuhu slišimo na primer mamin utrip srca in pomirjujoč glas, je sluh obenem tudi eden najpomembnejših kanalov do drugih ljudi. Tako ostane vse življenje. Informacije, ki nas dosežejo v obliki zvoka, se nas na čustveni ravni veliko bolj dotaknejo kot recimo informacije, ki jih zaznamo z vidom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha. Zato medicina tudi temu področju posveča precej pozornosti. V povezavi s tehnološkim napredkom je sluh omogočen skoraj vsem, ki imajo okvaro tega čutila.

 

Sluh omogoča komunikacijo in prepoznavanje glasov, ki sestavljajo bistven del našega vsakdana.

Izguba sluha velja za težjo prizadetost kot izguba vida, kajti slušni kanal je glavni vir pridobivanja informacij. Izguba sluha človeka tudi bolj osami.

Uho, ki nam omogoča sluh nenehno uporabljamo, njegovo delovanje pa nam zdi samoumevno in o njem sploh ne razmišljamo.

Svet, v katerem živimo, je svet slišečih. Prilagojen je ljudem, ki dobro verbalno komunicirajo. V primeru težav s sluhom nastopi vrsta težav, če si naglušna oseba to prizna, ali ne.

 



Rešitve za otroke >>

 



Človek je socialno bitje. Zanj je značilno življenje v družbeni skupnosti. Zato je potrebna KOMUNIKACIJA med ljudmi. Zmožnost deliti z drugimi misli, želje, ideje in čustva, ... neprecenljivo, kaj nam omogoča SLUH!


 




Poslušanju zvokov se ni potrebno odrekati zaradi predsodkov.

 
     
     
     
     
     
     
Kako deluje sluh    
 

Kako deluje sluh?

Sluh je sposobnost zaznavanja zvoka. Pri ljudeh je čutilo za sluh uho, ki hkrati opravlja še vlogo ravnotežnega centra.

Uho je razdeljeno na tri funkcionalne dele: zunanje, srednje in notranje uho. Da bi spoznali pomen posameznih ušesnih struktur, poskusimo slediti zvočnim dražljajem med njihovim potovanjem po ušesnih labirintih. Začeli bomo z nihaji zraka, ki trčijo ob uhelj, in končali, ko se dražljaji pretvorijo v električne živčne pulze in odpotujejo v možgane, ki jih zaznajo kot zvok.
 


Preberite več >>

uho.si
     
     
     
     
  Video o delovanju sluha  
     
   
     
     
     
   
     
     
     
     
     
     
     
Naglušnost    
  naglusnost.si
 

Predstavljajte si, da vidite tako, kot je prikazano na zgornji sliki.

Dobremu vidu se ne odrečemo.

Zakaj

bi se dobremu sluhu?

 

 

 

V večini primerov je izguba sluha okvara, ki se razvija počasi - včasih več let. Žal se tega, kako pomembno je slišati, zavemo šele takrat, ko težave s sluhom začnejo ovirati naš vsakdanjik.

Naglušnost - slaboslišnost oz. izguba sluha je zelo pogosta težava. Več kot 500 milijonov ljudi po vsem svetu se sooča z določeno stopnjo izgube sluha. Zaradi negativnih vplivov hrupa število še narašča. Daljša izpostavljenost glasnemu hrupu na delovnem mestu ali doma ima lahko za posledico izgubo sluha, ki je pogostejša tudi pri nižji starosti.


Med najpogostejša vzroka za nastanek naglušnosti sodita hrup in staranje. Eden od šestih odraslih oseb (16% Evropejcev) ima tolikšno stopnjo naglušnosti, da je že motena komunikacija v vsakodnevnem življenju.

 

 

 

Okvara sluha vpliva na sporazumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij, zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo ter zmanjšuje kakovost življenja.

Rezultati študij Nemške zveze za spodbujanje dobrega sluha (FGH) so pokazali, da se samo okoli 30 odstotkov ljudi z okvaro sluha tega zaveda in priznava, da ima težave. Skoraj 71 odstotkov v raziskavo vključenih ljudi, pri katerih so potrdili okvaro sluha, ni želelo priznati tega dejstva. Verjetno tudi zato, ker mislijo, da ljudje tiste, ki nosijo slušne aparate, hitro povežejo s slabotnostjo, starostjo in manjšo inteligenco. Seveda temu v sedanjem času ni tako in se motijo. Veliko jih odlaša, vse dokler izguba sluha ne začne bistveno slabšati kakovosti njihovega življenja. Posledice samozanikanja naglušnosti in neuporabe slušnega aparata so lahko številne, nekatere tudi zelo resne: od občutka, da se jim godi krivica, do povečane osamelosti, nezaupanja in depresije.

Naša sposobnost zaznavanja zvoka torej močno vpliva na način, kako komuniciramo in se povežemo z drugimi. Iz tega razloga naglušnost spremljajo tudi socialne in čustvene spremembe. Ne odrecite se vsemu lepemu, kar prinaša sluh!

Okvara sluha lahko nastane kjerkoli na slušni poti, od zunanjega ušesa do možganskih centrov, ki procesirajo zvočne dražljaje. Nekatere primere naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat, predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot. Slušni aparati so moderni tehnični pripomočki, ki naglušnim omogočajo kvalitetno zaznavanje zvoka in razumevanje govora tudi v hrupnem okolju - celo pri težjih okvarah sluha.

Večini uporabnikov slušnih aparatov se izboljša socialno življenje. Uporaba slušnih aparatov je povezana z zmanjšanjem jeze, frustracij, paranoje in splošnim izboljšanjem čustvene stabilnosti.

 

 

 

 

Znaki za naglušnost

Večinoma naglušnosti ne opazimo takoj, saj se pojavi postopno. Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji, kot pa sama naglušna oseba. Ti se pogosto zavejo, kako slabo so slišali, šele po prejemu slušnega aparata in obžalujejo, da se za pripomoček niso odločili že prej.
 

Znaki za izgubo sluha lahko vključujejo:

  • Pri pogovoru večkrat krivite druge, da govorijo tiho, saj ne slišite, kaj vam govorijo. Večkrat jih morate prositi, da ponovijo izgovorjeno.
  • Velikokrat se zgodi, da ne razumete pogovora ali pa ga razumete drugače kot ostali. Težave s sluhom se največkrat pokažejo kot nezmožnost slišanja nekaterih zvokov ali kot mešanje nekaterih zvokov. Osebe s slušno prizadetostjo lahko slišijo povedani stavek, vendar ga ne razumejo.
  • Vaši bližnji vas večkrat opozorijo, da utišajte TV sprejemnik, vi pa menite, da je da je ta primerno glasen, čeprav je za vse druge preglasen.
  • Večkrat spreminjate zvok slušalke in zvonjenja na telefonu, ker ne slišite zvonjenja telefona ali pa slabo slišite sogovornika med pogovorom.
  • V ušesih, piska, žvižga ali šumi. Tinitus – šumenje v ušesih, je v zadnjem času postal zelo pogosta težava s sluhom.
  • Imate občasne motnje ravnotežja. Tudi ravnotežje je povezano s sluhom. Občasne motnje ravnotežja, ki postajajo vse pogostejše, so nedvomno znak, ki zahtevajo obravnavo pri zdravniku specialistu ORL.


Ob vsaki motnji, ki se vam zdi neobičajna, čeprav ni zelo huda, je smiselno, da obiščete zdravnika.


 


Primer slabega sluha, prikazan nekoliko drugače

Prosimo, preberite spodnje besedilo:


         

ali:

         
 

           Naporno kajne?

           Rešitev:


         

              Zdravljica (1. kitica) - besedilo himne Republike Slovenije


 


     
 

Predstavljajte si, da naglušni lahko tako nepopolno sliši govor!
Potreben je izjemno velik napor, da se na podlagi nepopolno slišane informacije vsaj približno ugotovi, kaj je bilo povedano.

Slabše razumevanje je običajno eden prvih znakov naglušnosti.

 

 

 

Zvočni primeri naglušnosti in tinitusa

Spodaj se nahajajo zvočne datoteke, ki jih lahko predvajate, da dobite občutek, kako sliši naglušna oseba, ali oseba, ki ima tinitus.

S klikom na posamezne zvočne primere* lahko oseba z normalnim sluhom dobi občutek, kako slišijo glasbo naglušni. Prvi zvočni primer predstavlja poslušanje osebe z normalnim sluhom, naslednji pa predstavljajo poslušanje pri različnih stopnjah izgube sluha. Naj poudarimo, da naslednji zvočni primeri predstavljajo le grobo orientacijo. Kako v resnici slišijo naglušne osebe je vedno odvisno od vrste in stopnje izgube sluha. Prav tako je s tinitusom, ki se lahko zaznava zelo različno. Zvočna primera sta le za orientacijo, kako se lahko sliši tinitus.

Kakovost predvajanja zvočnih primerov je odvisna od vaše računalniške opreme.

Teh zvočnih primerov ne morete uporabljati, da bi z njimi preverjali vaš sluh. Prav tako ne morete preverjati stanja vašega sluha preko interneta.

           normalen sluh

           zaznavna naglušnost lažje stopnje
            zaznavna naglušnost zmerne stopnje
           zaznavna naglušnost težje stopnje

           tinitus - primer 1
           tinitus - primer 2

 

 
 

 

 

V nadaljevanju preberite več o vplivu naglušnosti na človeka, vzrokih za naglušnost, ...

 

Vrste naglušnosti
 

Glede na mesto okvare sluha ločimo:

PERIFERNE MOTNJE SLUHA

Prevodna ali konduktivna izguba sluha
– mesto okvare sluha je v zunanjem ali srednjem ušesu. V primerih prevodne naglušnosti se zvočni valovi ne prenašajo ali slabo prenašajo v notranje uho zaradi motenj v sluhovodu, bobniču, slušnih koščicah, ovalnemu ali okroglemu okencu. Ta okvara se običajno izraža kot blaga ali zmerna stopnja naglušnosti - slušni prag običajno ne preseže intenzitete 65 dB, krivulja pa je v glavnem linearna. Te vrste naglušnosti se največkrat pozdravijo z zdravili ali s kirurškimi posegi. Tudi uporaba slušnega aparata je uspešna.

Zaznavna ali senzorinevralana izguba sluha – mesto okvare je v notranjem ušesu ali gre za okvaro slušnega živca in je ne moremo pozdraviti. Vzroki zanjo so lahko rdečke v nosečnosti, hrup, starost, dedni faktorji,... Sem spadajo vse stopnje izgube sluha. Rehabilitacija poslušanja in govora zahteva uporabo elektroakustične tehnike. Zaradi okvare čutnic prihaja do popačenja zvoka, zato je lahko govor kljub ustreznemu ojačenju slabše razumljiv. Novejši slušni aparati, ki niso zgolj ojačevalci zvoka, zagotavljajo boljše rezultate pri razumevanju govora.

Mešana ali kombinirana izguba sluha – istočasno obstajata prevodna in zaznavna okvara sluha.

 

CENTRALNE MOTNJE SLUHA Centralna izguba sluha pomeni nezmožnost avditornega centra možganov, da pravilno razume oz. prepozna zvočne informacije (zvok ali govor). Vzrok za takšno nezmožnost  možganov je poškodba, okvara slušnega živca, možganskega debla ali avditornega korteksa. Centralne okvare sluha lahko spremlja zaznavna naglušnost, vendar ne nujno. Med centralne motnje spadata:

  Retrokohlearna okvara – Vzrok motnje lahko opredelimo kot merljiv bolezenski proces živčnega sistema centralno od polža (tumorska rast, infarkt, anomalije žilja itd.)

  Centralne motnje slušne predelave – Te so rezultat neprimerne uporabe in obdelave akustičnih signalov v centralnem živčnem sistemu. Poleg nezmožnosti dati zvoku pomen so prizadeti še slušni spomin, slušna pozornost, sposobnost razločevanja glasov in ločevanja glavnega slušnega dražljaja od šuma okolja. Degenerativni procesi pri staranju potekajo tako v periferni kot tudi v centralni slušni poti. Zaradi sprememb v srednjem in notranjem ušesu se zvok neprimerno prevaja, prihaja do popačenj, zaradi starostnih sprememb v centralnih slušnih poteh pa se zvok tudi neprimerno predela.

 

 

Glede na stopnjo izgube sluha ločimo*:

blaga naglušnost – 21 do 40 dB

zmerna naglušnost – 41 do 60 dB

težka naglušnost – 61 do 90 dB

praktična gluhota – 91 dB in več

klinična gluhota (totalno) – oseba ne reagira na zvočni dražljaj.

* Obstaja več klasifikacij.


 

Glede na čas nastanka izgube sluha ločimo:

Prelingvalno izguba sluha

V skupino prelingvalno naglušnih/gluhih oseb spadajo osebe so izgubile sluh takoj po rojstvu ali najkasneje do tretjega leta starosti.

Postlingvalno izguba sluha

Med postlingvalno naglušne/gluhe osebe sodijo vse kasneje oglušele osebe, ki so pred tem spontano, s poslušanjem, usvojile glasovno-jezikovno sporazumevanje. Njihovo glasovno-jezikovno izražanje je ponavadi brezhibno. Skupina je psihološko-zaznavno in socialno-komunikacijsko blizu slišečim osebam.

 

 

 

Vpliv naglušnosti

Naglušna oseba, ki se odreka slušnemu pripomočku, je soočena z mnogimi težavami, ki izhajajo iz komunikacijskega, socialnega in čustvenega vidika.

Komunikacija
Pogovori so krajši
Manjša uporaba telefona
Sogovornik mora večkrat ponavljati že povedano
Izogibanje pogovorom

Socialni vidik
Izogibanje družbe ali tujcem
Nezgovornost in umik
Manjša učinkovitost pri delu

Čustveni vidik
Zadrega
Jeza, razočaranje
Tesnoba
Depresija


 

AUDIO BM slušni akustik vam bo strokovno svetoval pri izbiri najprimernejše rešitve za vašo naglušnost, vaše želje in potrebe. Dosledna uporaba slušnih aparatov, lahko naglušnim pomaga ponovno živeti polno in socialno bogato življenje.
 

Če imate težave s sluhom, se osvobodite predsodkov in si vsaj deloma priznajte težave, ki vam jih slabši sluh prinaša v vaše življenje. Pri nas vam brezplačno opravimo informativni test sluha, ter vam svetujemo.

Naglušnosti ne gre podcenjevati, saj sluh omogoča kvalitetno komuniciranje s socialnim okoljem. Prav tako ne pozabite, da je potrebno sluh uriti. Če se mu odrekate dlje časa, pride do dodatnega upada slušnih sposobnosti; predvsem sposobnosti ločevanja glasov in razumevanja govora.


 

 

 

Vzroki za naglušnost

Do naglušnosti pride, ko je problem v enem ali več področjih na slušni poti. Naglušnost se običajno ne izraža tako, kot da je raven zvokov enakomerno utišana, temveč se običajno nekateri zvoki težje zaznavajo, kot drugi. Poleg tega je skoraj vedno zmanjšana tudi sposobnost ločevanja glasov.
 

Vzroki za naglušnost so lahko:

Staranje
Izgubljanje sluha je naravno in del staranja. V starostnem obdobju 30 – 40 let dlačnice (čutnice) v notranjem ušesu pričnejo odmirati. Do starosti 60 – 65 let ima okoli 30% ljudi izgubo sluha, ki že pomembno vpliva na njihovo sposobnost poslušanja vsakodnevnih zvokov, kot je na primer govor. Izguba sluha se lahko izraža različno – od omejenega poslušanja tišjih zvokov ali slabšega razumevanja govora, do popolne gluhosti. Pri približno eni osebi od desetih je izguba sluha že tolikšna, da so potrebni slušni aparati.

Izpostavljenost hrupu
Izpostavljenost hrupu, ki lahko poškoduje sluh se lahko dogaja doma in na delovnem mestu. V nekaterih poklicih, kot so: industrijski delavci, glasbeniki, gasilci, kmetje, ali delavci v gradbeništvu, lahko delavci preživijo velik del svojega delovnega časa izpostavljeni visokim ravnem hrupa. Vsakodnevno smo tudi lahko izpostavljeni hrupu doma, kot je na primer: sušilec za lase, sesalnik, predvajalniki glasbe, kosilnica,…

Drugi vzroki
Med druge zvoke uvrščamo: različne bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost, fizične poškodbe, …



Večina ljudi z okvaro sluha, lahko bistveno izboljša svoje slušne sposobnosti in si zviša kakovost življenja z uporabo slušnih aparatov.

 

 

 

 

Pražni tonski avdiogram
 

Pražna tonska avdiometrija je najpogostejša subjektivna preiskovalna metoda za ugotavljanje stanja sluha.

Pražni tonski avdiogram je grafični prikaz slušnega praga pri posameznih frekvencah (na spodnji sliki je vrisan primer krivulj slušnih pragov za desno in levo uho, izmerjen po zračni prevodnosti - "AC").

   Na obrazcu se lahko nahajajo tudi druge krivulje kot so na primer:
       • slušni prag izmerjen po kostni prevodnosti "BC",
       • meja neugodja "UCL",
       • najudobnejša raven za poslušanje "MCL",
       • slušni prag izmerjen v prostem polju "FF".

 



Pri določanju stopnje izgube sluha se upošteva slušni prag izmerjen po
zračni prevodnosti pri frekvencah: 500, 1000, 2000 in 4000Hz.





 

Občutljivost sluha se s starostjo zmanjša.

Podatek, da slišimo (zaznamo) zvok do frekvence 20 000 Hz, je treba sprejeti s pridržkom. Velja za mlade ljudi. Z leti se meja, ki je dokaj zabrisana, premika k vse nižjim frekvencam in se po sedemdesetem letu premakne tudi pod 8000 Hz. Poleg zmanjšanega zaznavanja zvoka, se običajno zmanjša tudi razlikovanje zvokov.

To pri poslušanju radia ne moti veliko, ker lahko povečamo jakost. Bolj moti pri pogovoru dveh v množici ljudi. Soglasnike p, t, k, f, s prepoznamo predvsem po njihovih sestavinah z veliko frekvenco. Zato jih v starosti slabše slišimo, posebno ko se pogovarjamo v množici, in slabše razločimo.

Vpliv starosti na sluh. Diagram je delo J. de Laata iz medicinskega centra univerze v Leidnu in je posnet po članku L. F. J. Hermansa | Stara ušesa v Europhysics News januarja 2005.

Več o preiskavah sluha >>

 


Mini slovarček izrazov:

Akustika je širšem pomenu veda o zvoku in njegovem širjenju, v ožjem pa veda o zvoku v prostorih.

Audio (tudi del imena našega podjetja) izhaja iz angleščine. Več podrobnosti o AUDIO.

Zvok je mehansko nihanje s frekvencami med 16 Hz in 20.000 Hz (slišno območje človeka), ki se  širi v obliki longitudalnih valov in jih človek zazna kot zvok. Ton je najpreprostejši zvočni učinek, ki nastane zaradi sinusnega nihanja (harmonično nihanje). Višina tona je odvisna od frekvence, tonska moč pa od amplitude. Zven je zvok osnovnega tona z višjimi, harmoničnimi frekvencami (alikvotnimi toni).

Frekvenca je število nihajev na časovno enoto (običajno sekundo). Merska enota je Hertz (Hz). En nihaj ima frekvenco 1 HZ, če v eni sekundi nastopi polno (sinusno) nihanje.

Decibel je merska enota za jakost zvoka/hrupa, poimenovana po Alexandru G.Bellu, angleškemu fiziku, izumitelju telefona. Decibel je desetinka bel-a in je logaritemsko razmerje med dvema enakomernima velikostima G1 in G2 (npr. dveh odklonov pri nihanju). dB=1, če velja (G1/G2) = 1/10. Pri tem je količnik sestavljen iz zvočne ravni, ki je nastala zaradi vira zvoka (npr. motor) in normalne zvočne ravni.

Meja slišnosti (prag slišnosti) in meja bolečine. Prag slišnosti je spodnja meja, pri kateri človeško uho zazna zvok. Zaznavanje zvoka pa je odvisno tudi od frekvence oz. višine tona. Človek zaznava zvok v območju med 12 Hz in 20 kHz. Najbolje pa zaznava zvok pri frekvenci okrog 1000 Hz, kjer je meja slišnosti pri 0 dB.  Če raven zvoka/hrupa povečamo za 10 dB, bo občutek glasnosti v povprečju podvojen. Meja bolečine je pri približno 120 dB.

Hrup je nazaželen ali škodljiv zvok, ki v naravnem ali življenskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje zdravju in počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Dojemanje zvoka kot hrupa je deloma tudi subjektivne narave, odvisno od občutljivosti posameznika. Hrup moti komunikacijo, počitek in spanec, zmanjšuje koncentracijo in produktivnost ter negativno vpliva na psihofizično ugodje ljudi.

Lombardov efekt:  Zaradi hrupa, ki nastaja kot posledica govora večje skupine ljudi v istem prostoru, se slišnost zmanjša,  kar  udeleženci kompenzirajo z glasnejšim govorjenjem.  Posledično se raven hrupa spiralno povečuje.  Do Lombardovega efekta prihaja predvsem  zaradi slabe prostorske akustike.

Šum je zmes številnih tonov, ki zelo hitro spreminjajo frekvenco in moč.

Vir slovarčka: http://www.decibel.si

 

 


Zaznavanje različnih zvokov - prikaz na obrazcu za pražni tonski avdiogram.
Na tej sliki so dodane še posamezne črke.

 

 


Klasifikacija naglušnosti (ASHA lestvica)

dB HL Stopnja
izgube sluha

Vpliv na komunikacijo

10 do 15 dB Normalen sluh Normalna komunikacija.
16 do 25 dB Rahla V tihih okoljih oseba nima težav, pri prepoznavanju govora v hrupnih okoljih pa je tišji govor težko razumeti.
26 do 40 dB Lažja V tihih konverzacijskih situacijah, kjer je snov poznana in besednjak omejen, oseba nima težav pri komuniciranju. Slaboten, tih govor ali govor na razdalji pa je težko slišen, četudi je hrup minimalen.
41 do 55 dB Zmerna Oseba lahko sliši le govor od blizu.
Skupinske aktivnosti, kot so govorne situacije družbi predstavljajo komunikacijski izziv.
56 do 70 dB Zmerno težka Oseba lahko sliši le glasen, čist govorni signal in ima več težav pri skupinskih situacijah. Velikokrat je tudi govor posameznika opazno moteč, čeprav je razumljiv.
71 do 90 dB Težka Oseba ne more slišati govora, razen če je ta zelo glasen, pa tudi takrat ne more prepoznati vseh besed. Zvoki okolja so prisotni, vendar jih oseba ne more identificirati. Posameznikov govor ni povsem razumljiv.
91 in več dB Težja,
praktična gluhost
Oseba lahko sliši posamezne glasne zvoke, medtem ko govora sploh ne more slišati. Cilj s slušnim pripomočkom je, da se vzpostavi osnovno komunikacijsko sporazumevanje. Posameznikov govor, če je sploh razvit, ni razumljiv.

 

 

Za lažjo predstavo prikazujemo sliko zaznavanja zvokov ob sliki pražnega tonskega avdiograma.

 

Informativni test sluha lahko pri nas v AUDIO BM slušnih centrih opravite brezplačno >>

preverisluh.si
     
     
     
     
     
     
     
Tinitus    
 

Izraz tinitus izvira iz latinske besede za zvonjenje. Šumenje v ušesih spravlja na rob obupa veliko ljudi po svetu. V ušesih prizadetih bolnikov stalno cvili, šumi, brenči ali žvižga. Včasih se lahko pojavi več šumov hkrati, lahko jih zaznavamo samo v enem ušesu, v obeh ušesih ali v glavi. Pri tem je značilno, da moteči zvoki ne prihajajo od zunaj; slišijo jih samo tisti, ki trpijo za tinitusom. Posledica tinitusa so predvsem motnje spanja in koncentracije. Poleg tega pa si veliko ljudi nerado prizna, da imajo težave.

Najpogostejši vzrok bolezni je naraščajoči hrup v naši okolici. Skoraj vsak je že utrpel posledice akutne poškodbe notranjega ušesa, na primer ob pokanju ognjemeta, petard ali zaradi glasne glasbe v disku.

Nadležno piskanje večkrat mine že naslednje jutro. Da bi se nadlogi v prihodnje kar najbolje izognili, si v hrupnih razmerah ušesa zaščitite s posebnimi čepi izdelanimi po meri. Več o zaščiti sluha si preberite v naši ponudbi.

Ob trajajočih težavah, omotici ali enostranski izgubi sluha morate kar najhitreje obiskati zdravnika za ušesne bolezni. Vzrok za težave je lahko motnja prekrvavitve notranjega ušesa.

Naglušni ljudje imajo pogosto tinitus. Individualno prilagojen slušni aparat lahko tudi pri tinitusu nudi veliko olajšanje, še posebej, če ima odprto prilagoditev oz. po potrebi vključene posebne zvoke, ki pomagajo pri preusmerjanju pozornosti s tinitusa.

Akutni napad
Ko se šumi prvič pojavijo: ostanite mirni. Naspite se. Če tinitus traja še naslednje jutro, se napovejte na nujen pregled pri otorinolaringologu. Zdravnika obiščite tudi v primeru, da se šuštenje v ušesu pojavlja skupaj z izgubo sluha, saj obstaja sum, da se je razvila akutna naglušnost.

Ne izgubljajte časa
Pri zdravljenju velja, čimprej, tem bolje. S tem povečujete možnosti za ozdravitev. Pri približno 70 odstotkih ljudi, ki so imeli akutni tinitis, je ta popolnoma izginil.

Zdravljenje: sredstva za izboljšanje obtoka in mirovanje
Otorinolaringolog se za zdravljenje odloči po pregledu. Praviloma terapija obsega zdravila za spodbujanje obtoka, a tudi infuzije (reologiki). Pogosto uporabljajo fiziološko (slano) raztopino skupaj s kortizonom, kar naj bi prispevalo k obnovi in oživljanju nežnih slušnih celic v notranjem ušesu. Na splošno med zdravljenjem priporočajo izogibanje obremenjujočim delom in stresom. Tudi mirovanje ima zdravilni učinek in lahko prispeva k aktiviranju mehanizmov ozdravitve.

Hiperbarična kisikova terapija
Obravnava s hiperbarično kisikovo terapijo (HB-terapija) v prostoru z nadpritiskom je primerna pri akutnih poškodbah notranjega ušesa (nenadna naglušnost/gluhost, akutna akustična travma). Takšno zdravljenje je treba opraviti čimprej. Tinitus brez izgube sluha ni indikacija za hiperbarično kisikovo terapijo.

Kronični tinitus
Ko šumenje v ušesih traja. Po nekaj tednih je malo verjetno, da bo tinitus izginil. To stanje opisujejo kot kronični tinitus. Kljub temu lahko bolnik živi neobremenjeno in polno življenje.

Sodelovanje pomaga
Pri trajnem šumenju v ušesih je največji terapevtski cilj odmisliti tinitus. Lahko se namreč naučite, da se zanj preprosto ne zmenite. Mnogim, ki trpijo za tinitusom je to uspelo doseči v enem letu. Privoščite si torej dovolj časa in se oborožite s potrpežljivostjo. V pomoč so vam lahko naprave za preusmerjanje pozornosti s tinitusa. Več >>

Trajen, toda znosen
Tinitus ne pomeni obsodbe, da morate tudi trpeti ali se počutiti bolni. Večina ljudi, ki trpijo za tinitusom, se je naučila sprejeti svoje čebelice v ušesih. Motnje skorajda ne čutijo ali jo komaj zaznavajo, saj so povsem usmerjeni na pomembnejše stvari ter zvoke in ne na tinitus.



Z
DRAVLJENJE:

Prilagojeno posamezniku
Zdrav življenjski slog, pozitiven pogled na svet in vaje za sproščanje lahko pomagajo, prav tako izkušnje drugih, ki trpijo za tinitusom. Vsi drugi koraki zdravljenja pa morajo biti prilagojeni vsakemu posamezniku. V tem procesu mora bolnik dejavno sodelovati in se naučiti, kako tinitus preslišati.

Psihološka pomoč
Psihični dejavniki imajo pri tinitusu zelo pomembno vlogo. Nikakor ne zanemarite možnosti psihoterapevtske pomoči. Ko se ljudje naučijo obvladovati svoje osebne težave, se pogosto zgodi, da tinitus preide v ozadje.
 

Maskiranje tinitusa
Poleg psihoterapije je pomembna pomoč maskiranje teh nadležnih zvokov.



Za maskiranje so v uporabi:

  • slušni aparati,
  • tinitus maskerji (lahko tudi vgrajeni v boljše slušne aparate).
  • Sistemi za zvočno terapijo

Te naprave proizvajajo šume oziroma različne tone tako, da se oseba v določenem času, potrebnem za privajanje, nanje navadi in jih dojema kot veliko prijaznejše od lastnih zvokov. Zvoke iz maskirne naprave osebe namreč ne povezujejo s strahovi in drugimi negativnimi čustvi, ki so jih prej nehote pripisovali lastnemu zvenenju v glavi.

 


UPORABA SLUŠNIH APARATOV

Več kot polovica oseb s tinitusom ima lahko tudi večjo ali manjšo izgubo sluha, zato je smotrno razmisliti o uporabi slušnega aparata, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja.
 

Unitronov maskirnik tinitusa je širokopasovni zvočni generator, ki je na voljo na Unitronovi platformi za slušne aparate Era™. Zagotavlja terapijo z zvočno obogatitvijo, ki se lahko uporabi za preusmerjanje pozornosti s tinitusa v okviru posamezniku prilagojenega programa obvladovanja tinitusa. Načelo zvočne obogatitve temelji na dodatni zvočni spodbudi, ki lahko pomaga odvrniti vašo pozornost s tinitusa in se izogniti negativnim odzivom. Zvočna obogatitev je skupaj z inštrukcijskim svetovanjem uveljavljen pristop k obvladovanju tinitusa.

Maskirnik tinitusa Unitron ustvarja zvoke, ki se uporabijo za omilitev težav s tinitusom v okviru posamezniku prilagojenega programa za obvladovanja tinitusa.


Posvetujte se s slušnimi akustiki v AUDIO BM slušnih centrih, ki vam bodo radi svetovali o možnostih, ki lahko pomagajo v borbi proti tinitusu. Preizkusite lahko serije slušnih aparatov Unitron Moxi2 Kiss. ali Unitron Quantum2.


Slušni aparat je lahko tudi tinitus masker.

 

Več o tinitusu so napisali tudi na spletnih straneh NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE in DNEVNIKA. Preberite v AUDIO BM SPLETNEM KOTIČKU >>


Članek SLOVENSKE NOVICE: PETINI PISKA V UŠESIH >>

 

Preberite več informacij, kako vam v AUDIO BM lahko pomagamo pri tinitusu ali nespečnosti >>

 
     
     
     
     
     
     
Predsodki    
 

Oh, ti predsodki! Predsodki so del življenja, tradicije, kulture in vzgoje. Preobremenjenost s predsodki je zelo individualna in se razlikuje od človeka do človeka. Na področju priznavanja naglušnosti so še posebno veliki. Žal večini ljudi že sprejeti naglušnost predstavlja težavo, kaj šele misel, da bi uporabljali slušni aparat. V spominu imajo morda izvedbe slušnih aparatov, kot so bile nekoč. Morda je prisoten tudi strah, da bo slušni aparat šumel, piskal, ali jih kako drugače motil.

Razvoj slušnih aparatov v zadnjih letih je zagotovilo, da je v sedanjem času na voljo velika izbira sodobnih slušnih aparatov, ki nudijo mnogo več zadovoljstva, kot je bilo mogoče še pred nekaj leti. Piskanje je preteklost in jasnost zvoka (tudi v hrupu) je znatno povečana. Prav tako so slušni aparati v sedanjem času izredno diskretni. Namesto sramu pred njimi, jih lahko celo ponosno pokažemo in se seveda tudi pohvalimo, kako nam ti mali čudežni pripomočki močno popravijo kakovost življenja. Ponovno vzpostavijo most do ljudi!

Ko postane jasno, da izgubljate sluh, je pomembno čim prej poiskati strokovno pomoč. Za izgubo sluha, ki izvira iz notranjega ušesa, kar je najpogostejši vzrok izgube sluha, je najustreznejša rešitev slušni aparat. Zaradi različnih predsodkov v družbi je tistih, ki so pripravljeni nositi slušni aparat, še vedno zelo malo, oz. se zanj odločijo šele takrat, ko naglušnost že znatno poslabša kakovost življenja naglušnega in njegovih bližnjih.


Mar je vredno, da zaradi trme in nepriznavanja naglušnosti ne slišite svojih najdražjih in prijateljev?
Mar je vredno
, da se zaradi predsodkov umikate v osamo in trpite?
Mar je pametno
, da v primeru naglušnosti predolgo čakate na slušni aparat?

 

 
Stran s predsodki!



Uho (naglušna oseba) z leti pozabi poslušati!

Vsak organ mora opravljati svojo funkcijo, če želimo, da je v kondiciji. Uho, ki je prikrajšano za zvoke (v primeru naglušnosti) deluje "le na pol".

(Pre)pozna oskrba s slušnimi aparati večinoma nudi slabše razumevanje govora, kot, če se naglušna oseba za slušni aparat odloči pravočasno. Po dolgih letih naglušnosti, se oseba zelo odvadi poslušanja prenekaterih zvokov. Po prejemu slušnega aparata se seveda spet sliši tudi vse "pozabljeno". Bolj so lahko moteči stranski zvoki, ker jih uho preprosto že dolgo ni več navajeno poslušati. Prav tako je težje ponovno doseči odlično razumevanje govora, še posebej v hrupnih okoljih.

Seveda so sodobni slušni aparati tu v izjemno pomoč, a privajanje na ponovno poslušanje je vendarle proces, ki lahko traja kar nekaj časa. Praviloma je tako, da dlje, ko se je oseba "odvajala poslušanja", dlje traja tudi privajanje. A trud se izplača! Ponovno boste del vašega okolja. Ponovno boste lahko komunicirali z ljudmi, ki jih imate radi in poslušali tudi vse druge zvoke. To je bogastvo, ki se mu ni potrebno odrekati... zaradi PREDSODKOV!

 

Od kod predsodki?

V stari Grčiji in Rimu so menili, da so gluhi intelektualno manjvredni in da jim ne pripadajo enake pravice kot drugim ljudem. Podobno mnenje je zagovarjal celo veliki antični filozof Aristotel. Stališče, da so gluhi v svojih kognitivnih sposobnostih bistveno slabši od drugih je prevladovalo vse do druge svetovne vojne. Na splošno so menili, da gluhi na inteligenčnih testih izkazujejo dveletni zaostanek in petletnega na testih znanja. Zato so bili napačno prepričani, da so kognitivne sposobnosti pri gluhih kvalitativno in kvantitativno drugačne kot pri slišečih in da so te razlike posledica gluhosti. Danes seveda številne študije potrjujejo, da ni nobene neposredne povezave med gluhostjo in inteligenco.

Gluhe in naglušne so imeli včasih za neumne, saj so se pogosto nepravilno odzvali na določene situacije v okolju. Prav nasprotna je bila obravnava ljudi s slabim vidom. Tisti, ki so nosili očala, so dajali vtis natančnosti, razgledanosti, inteligence. Čeprav te zastarele stigme izgubljajo na pomenu, se zdi, da si ljudje težko nadenejo slušni aparat, in sicer zaradi sramu.

 

V podjetju AUDIO BM vam zaradi zavedanja, kako močni so predsodki pred priznavanjem naglušnosti in pred slušnimi aparati praktično pomagamo. Najbolj dostopno, kar je mogoče, vam omogočamo informativen in brezplačen test sluha in tudi brezplačen preizkus slušnih aparatov. Mnogim je žal, da so čakali tako dolgo in zamudili toliko lepega, kar daje sluh.

 


Slušni aparati se komaj opazijo!





V AUDIO BM barvo slušnih aparatov
uskladimo z vašo podobo in vašimi željami.

 



 

Na lastna ušesa se prepričajte,
kako je, ko se  spet odlično sliši
. 

 
     
     
     
     
     
     
Slušni aparati

 

 
 

Slušni aparat je izjemno majhna elektronska naprava, ki naglušnim ponovno omogoča poslušanje in jih ponovno vrača v družbo, ter med svoje ljubljene.

Slušni aparati UNITRON in SONIC niso zgolj ojačevalniki zvoka. So komunikacijske naprave in most do ljudi.


Obširno o slušnih aparatih >>

 
     
     
     
     
  * Vir: Danish Information Center for Hearing Impairment and Deafness, Delta Akustik and Vibration  

Prva stran       10 Razlogov         Ponudba        Slušni aparati         Novice         Povezave        Kontakt        Spletna trgovina

 
 
 

© Vse pravice pridržane, 2016