059 044 055

Spremljajte nas

Google iskanje...

 

Prva stran  O nas  Ponudba  Sluh  Novice  Kontakt

     

ALI STE VEDELI?

Kratke zanimivosti...


Dodatno
priporočamo
v branje:


Spletni kotiček

Arhiv zanimivih
člankov objavljenih
na spletu >>

 
     
     
 

 

Modri kit proizvaja enega najglasnejših zvokov v živalskem kraljestvu.
Pri 188 decibelih je hrup mogoče zaznati več kot 800 kilometrov.

 

Večina alarmov in siren spada v frekvenčno območje 1-3 kHz,
kjer je čustveno čutenje najbolj občutljivo, vendar je to frekvenčno območje
tudi šibka točka v naših zmožnostih lokacije zvoka.

 

Švedska mornarica je odkrila podvodne zvoke, za katere so domnevali,
da so sovražne ruske podmornice v osemdesetih letih. S sumom se je povečal
diplomatski konflikt med Švedsko in Rusijo. Kasneje se je izkazalo,
da so ti zvoki prišli iz ribjih flot, odkritje, ki je pripeljalo do Nobelove nagrade.



"Branje je za duha to, kar je telovadba za telo."
Richard Steele
 

Za uho pa velja:
"Poslušanje je za uho to, kar je telovadba za telo."



Lasten glas slišimo drugače, kot ga slišijo drugi. Do njih pride naš glas le po zraku,
sami sebe pa slišimo tudi preko kostne prevodnosti, saj se med govorjenjem
vibracije glasik prenašajo do notranjega ušesa.



Sluh pogojuje razvoj in ustvarjalnost vsake osebnosti.



Pogosto je izguba sluha tako postopna, da oseba ne ugotovi, da je prišlo do okvare sluha
ali pa to zanika in obtužuje druge, da mrmrajo in ne govorijo razločno.



Bolje slišati je samo en vidik uporabe slušnih aparatov.



Zaznavanje zvokov ni isto, kot razlikovanje zvokov.



Po statutu Mednarodne zveze naglušnih oseb pojem “naglušen” opredeljuje osebe z izgubo sluha
z omejeno sposobnostjo poslušanja in razumevanja, ki običajno komunicirajo z govorom.



Šumenje v ušesih ali tinitus je zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije.



Sluh je zelo pomemben za razvoj govora, jezika, intelektualnih sposobnosti in socialno-čustvenega razvoja.
Prej ko se začne z zdravljenjem in rehabilitacijo, manjše so negativne posledice naglušnosti.



Novorojenček že loči moški glas od ženskega.



Znakovni jezik je jezik sporazumevanja gluhih oseb
oziroma naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb.



Znakovni jezik je vizualno-znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo,
lego, usmerjenostjo in gibom rok in prstov ter mimiko obraza.



K verbalni komunikaciji štejemo glasovni govor, poslušanje, pisanje in branje.
K neverbalni komunikaciji sodi mimika, pantomima, znakovni jezik, govorica telesa in dotik.



Do okvare sluha lahko pride zaradi izpostavljenosti kratkotrajnemu, impulznemu hrupu. Akustična
travma je nenadna okvara sluha zaradi zelo glasnega hrupa (npr. strela iz puške, eksplozije,...).



Okvara sluha zaradi izpostavljenosti hrupu je običajno nepopravljiva.



Poškodbe sluha se največkrat niti ne zavedamo, saj je to edina poškodba ki v času nastanka poškodbe ne boli.



Podatek, da slišimo zvok do frekvence 20 000 Hz, je treba sprejeti s pridržkom. Velja za mlade ljudi. Z leti se meja, ki je dokaj zabrisana, premika k vse nižjim frekvencam in se po sedemdesetem letu premakne tudi pod 8000 Hz.




Pri frekvenci 2000 Hz pri 50 letih izgubimo 15 dB, kot da bi se jakost približno tridesetkrat zmanjšala, pri 75 letih 30 dB, kot da bi se jakost tisočkrat zmanjšala. Pri frekvenci 8000 Hz pri 50 letih izgubimo 20 dB, kot da bi se jakost stokrat zmanjšala, pri 75 letih pa celo 60 dB, kot da bi se jakost milijonkrat zmanjšala. Pogled na diagram >>



Zvoku z določeno frekvenco v fiziki pravimo ton.



Zvok potuje samo po snovi z veliko manjšo hitrostjo od svetlobe in ima veliko manjšo frekvenco.



Pri pogovoru s sogovornikom se osredotočimo na zvok, ki prihaja iz določene smeri. To lahko določimo v smeri naprej celo na 1 do 2 stopinji natančno. Pri tem je pomemben zvok s frekvenco nad 3000 Hz. Ker ta zvok starejši ljudje slabše zaznavajo, ne morejo dobro določiti smeri zvoka.



Glede na mednarodno klasifikacijo okvar, prizadetosti in oviranosti, ki jo je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija, je gluha oseba tista, ki je izgubila sluh na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz povprečno na nivoju 91 dB ali več.



Gluhonem je samo tisti, ki se sporazumeva izključno v znakovnem jeziku in pri tem ne uporablja govora.
Danes srečamo le malo takih oseb, za katere bi lahko rekli, da so gluhonemi.



Pri poslušanju ločimo tri ravni:

ZAZNAVANJE - slišimo besede, a jih ne razumemo ali celo ignoriramo;
RAZUMEVANJE BESED, ki pa so žal velikokrat večpomenske ali
pa celo prikrivajo pravi pomen sporočila, ki ga oseba izraža;

RAZUMEVANJE SPOROČILA - poslušamo pomen besed in
razpoznavamo nebesedne znake osebe, ki nam sporočilo prenaša.




Vsako telo, ki niha, reproducira zvok. Od števila nihajev v sekundi je odvisna višina tona (več nihajev – višji ton). Število nihajev v sekundi izrazimo v Hz- to je frekvenca gibanja. Te nihaje naš slušni organ pretvori v električni impulz, ki potuje po živčnih poteh do centrov v možganih, kjer se pretvori v slušni vtis ali slušno sliko, ki jo možgani prepoznajo in povežejo glede na shranjene podatke z izvorom zvoka.




Leta 2007 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila 3. marec za
Mednarodni dan skrbi za sluh (International Ear Care Day oz. IECD).



Za slišanje govora je najpomembnejše področje od 500 do 4000 Hz.



Izguba sluha v največji meri vpliva na razvoj verbalnega jezika, verbalnega govora in
komunikacije, s tem pa tudi na osebnostni in socialni razvoj otroka. Pri prelingvalno gluhih otrocih
je razvoj verbalnega jezika ne samo upočasnjen, pač pa tudi oviran ali celo onemogočen.



Sposobnost učenja verbalnega jezika preko sluha je velika v prvih letih življenja,
ko možgani lahko sprejemajo nove pojme, razločevalne možnosti slišanih dražljajev
pa so velike. Kasneje se ta sposobnost hitro zmanjšuje, možnosti učenja in pridobivanja
novih izkušenj pa upadajo. Človek se ne rodi s formiranim govorom, ampak se ta skozi leta
razvija na osnovi slišanja, posnemanja in rekombiniranja. Za učenje govora je pomembno,
da se posamezne besede in načini izražanja pogosto (in dobro) slišijo.



Jezik je širši pojem kot govor. Jezik zajema govor. Govor je skupek vseh individualnih
govornih izrazov: govorica telesa, oralni govor, pisni govor. Oralni govor je proces
sporočanja s pomočjo jezika, ta pa ni abstrakten, saj temelji na govorjenem zvoku.
Oralni govor je zvočna oblika izražanja. Govor funkcionira na stopnji individualne zavesti
in se uresničuje na subjektivni osnovi, medtem ko je jezik abstraktna družbena tvorba.



Jezik je lahko izražen na različne načine. Najpogosteje je izražen z oralnim govorom
in pisanim besedilom. Lahko pa je izražen tudi s kretanjem – imenujemo ga znakovni jezik.



Jezik je komunikacijska struktura, ki omogoča sporazumevanje:
izmenjavo informacij, vplivanje na sočloveka, izražanje občutkov in čustev.
Je tudi družbena struktura, saj človekova družbena aktivnost vpliva na jezik,
hkrati pa z njim izražamo in spreminjamo odnose in razmerja v družbi.



Slušna motnja pri mladostnikih negativno vpliva na bralno razumevanje in
dosežke na testu bralne pismenosti. Razlike med gluhimi in slišečimi dijaki
so se pokazale pri več spremenljivkah, od katerih najbolj izstopajo:
besednjak, bralno razumevanje in interpretacija prebranega.



Slišimo z ušesi, poslušamo z možgani.



Absurd je tujka za nesmisel, v arabščini pomeni človeka, ki ne sliši.
Izhaja iz latinske besede surdus, ki označuje gluhega ali nemega.
Ves človeški smisel je v govoru in komunikaciji,
zato je sluh izjemno pomemben.



Notranje uho je sestavljeno iz čutnih celic, ki spremenijo zvočno valovanje v živčne impulze,
ki jih razumejo možgani. Če so čutne celice izpostavljene zelo močnim zvokom, jih ti lahko
poškodujejo ali celo uničijo. Ker se te celice ne morejo niti obnoviti niti pozdraviti, je lahko
posledica poškodbe ali uničenja trajna izguba sluha.



Izguba sluha prizadene nekaj manj kot polovico ljudi, ki so starejši od 60 let.
S  pojavom naglušnosti se razvijejo tudi čustvene ali socialne težave.
Z naglušnostjo se je potrebno sprijazniti in poiskat pomoč.




Nerazumevanje povedanega lahko vodi v osamljenost ali celo depresijo.
Nekateri se čutijo odrinjene, ker ne slišijo ali ne razumejo pogovora in se
napačno odzovejo na povedano. Naglušni porabijo ogromno energije
le za zbranost pri poslušanju, kar vodi v utrujenost in stres.



Ušesno maslo ni umazanija, temveč koristna zaščita sluhovoda
in je nujno potrebno, če želimo imeti zdrava ušesa. Zato je potrebna
previdnost pri čiščenju ušes, da ne pride do poškodb (predrtje bobniča)
ali bolezni (vnetje). Več >>



Zaščita sluha je preventiva, s katero preprečimo poškodbo ušesa zaradi hrupa oziroma okvaro sluha, ki lahko vodi k naglušnosti ali celo izgubi sluha. Okvara sluha lahko nastane zaradi kratkotrajne izpostavljenosti visokim ravnem hrupa ali pa zaradi dolgotrajne izpostavljenosti višjim ravnem hrupa (nad 80 dB). Ločimo začasno in trajno okvaro sluha. Preventiva je pri preprečevanju poškodbe sluha zelo pomembna, saj je tovrstna poškodba edina, pri kateri bolečine ne čutimo in tako ne vemo, da škodimo svojemu telesu in seveda sebi. Okvara sluha je običajno nepopravljiva. Več >>



Pasji mladiček se rodi gluh. Njegove slušnea sposobnosti se začnejo razvijati nekje med 10. in 14. dnem njegovega življenja. Sluh se popolnoma razvije nekje pri 21. dnevu njegove starosti. V vmesnem času se mladiček zanaša izključno na vonj, ki mu razlaga svet okoli njega. Na seznamu čutov za preživetje tako zvok zavzema drugo mesto v pasjem svetu. Splošno gledano sluh psa ni dosti drugačen od človeškega. Bistvena razlika se nahaja v višini zaznavne frekvence in možnosti spreminjanja položaja ušes. Kombinacja slišnih frekvenc, možnosti spreminjanja položaja ušes in malček drugačna oblika sluhovoda, kot ga ima človek, sluh psa postavi v do 4x močnejše zmožnosti, kot jih ima človek.



Vnetja najpogosteje nastanejo v srednjem ušesu, v ušesni troblji.
Pogosto se pojavljajo pri otrocih in so lahko zelo boleča.



Ljudje imamo pet čutil, od katerih sta vid in sluh najpomembnejša,
prek njiju sprejmemo največ podatkov iz okolice.
Vid, sluh, voh, okus in tip so čuti, ki nato sporočila o dražljajih pošiljajo
v možgane, ti pa po živcih sporočijo, kako naj se telo odzove.



Prva štiri leta življenja so odločilna za razvoj jezikovnih sposobnosti.
Posledice nastanejo že pri izgubi sluha 25 dB, ki traja več kot tri mesece.



Tinitus (šum) sepojavlja v različnih oblikah. Nekateri ga opisujejo kot piskanje,
drugi kot šumenje ali zvonjenje. Zaradi šuma trpi okoli 10% prebivalstva.
Šumenja v glavi/ušesu ni mogoče izključiti, lahko pa ... Več >>




Kladivce, nakovalce in stremence v srednjem ušesu
so najmanjše kosti v človeškem telesu.

 
     
     
     
     
     
     
     


Na naših spletnih straneh najdete veliko informacij o:
sluhu, ponudbi slušnih aparatov Unitron in Sonic, AUDIO BM, postopkih za pridobitev slušnega aparata,
ter še mnogo zanimivega branja s področja sluha in slušnih pripomočkov.

 


Prva stran       10 Razlogov         Ponudba        Slušni aparati         Novice         Povezave        Kontakt        Spletna trgovina

 
 
 

© Vse pravice pridržane, 2015